Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Ameriške vojaške sile so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York, kjer ju čakajo obtožbe zaradi narko-terorizma in trgovine z drogami. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljanten uspeh, vendar pa dejanje sproža ostre mednarodne kritike in skrbi glede stabilnosti v regiji. V prestolnici Caracas so v soboto, 3. januarja, odjeknile silovite eksplozije, ko so ameriška letala napadla vojaške cilje, nakar so specialne enote vdrle v Madurovo rezidenco, ki jo je Trump opisal kot pravo trdnjavo iz jekla. Po odstavitvi Madura je Trump napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoč varen prehod oblasti, ob tem pa je izrazil jasno namero po izkoriščanju venezuelskih naftnih rezerv. Začasna voditeljica Delcy Rodríguez je že prejela opozorilo Bele hiše, da bo plačala visoko ceno, če ne bo v celoti sodelovala z ameriškimi interesi. Medtem ko nekatere države operacijo podpirajo kot nujen ukrep proti diktatorju, Rusija in del evropskih zaveznikov dejanje označujejo za agresijo in kršitev mednarodnega prava. Ukrajinski predsednik Zelenski je dogajanje komentiral kot zgled, kako bi se morali odzvati na vse diktatorje, kar so analitiki razumeli kot neposreden poziv k ukrepanju proti ruskemu vodstvu.

Guverner Lipecke oblasti Igor Artamonov je sporočil, da so lokalizirali požar, ki je izbruhnil v industrijski coni mesta Jelec po padcu brezpilotnega letalnika. Po prvih podatkih v incidentu ni bilo žrtev.

Slovaški premier Robert Robert Fico je v svojem zadnjem video nagovoru ostro kritiziral trenutno politiko Evropske unije do Rusije in opozoril, da bi ta lahko unijo pripeljala do roba prepada. Po Ficovih besedah so dosrejšnji ukrepi, ki vključujejo finančno pomoč Ukrajini v višini 280 milijard evrov, številne svežnje sankcij in zamrznitev ruskega premoženja, nevarni za prihodnost evropske povezave. Fico meni, da sovraštvo do Rusije narekuje odločitve Bruslja, ki bi po njegovem mnenju lahko imele nepopravljive posledice za države članice. Slovaški premier se je posebej obregnil ob potrjene vojaške kredite in finančno podporo, ki jo Evropska unija namenja Ukrajini za vojno z Rusijo. Njegove izjave odražajo naraščajoča razhajanja znotraj unije glede vprašanja vojaške pomoči in gospodarskih omejitev proti Moskvi. Fico, ki je znan po svojem zadržanem odnosu do nadaljnjega oboroževanja Ukrajine, je s tem ponovno poudaril suverenistično držo Slovaške znotraj evropskih institucij, hkrati pa opozoril na tveganja, ki jih prinaša stopnjevanje napetosti z Rusijo.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedeljo podal kontroverzne izjave o možnosti ugrabitve tujih voditeljev. Kot primer morebitne tarče je izpostavil nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je svoje razmišljanje utemeljil na nedavnih ameriških akcijah v Venezueli, kjer so Združene države Amerike izvedle aretacijo Nicolasa Madura, in dejal, da si lahko predstavlja podobne ruske operacije proti zahodnim politikom. Po poročanju ruske državne tiskovne agencije TASS je Medvedjev ugrabitev Merza označil za "odličen preobrat v tem karnevalu dogodkov". Nemškega kanclerja je pri tem označil z žaljivim izrazom "neonacist". Ruski politik je poudaril, da takšen scenarij po njegovem mnenju ni nerealističen, s čimer je dodatno zaostril že tako napeto retoriko med Moskvo in Berlinom. Gre za nov primer v seriji agresivnih izjav ruskega vrha, ki so usmerjene proti voditeljem držav članic zveze Nato in Evropske unije.

Rusko ministrstvo za obrambo je v nedeljo, 4. januarja 2026, sporočilo, da so sile protizračne obrambe nad več regijami Ruske federacije prestregle in uničile skupno 294 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po uradnih navedbah so ruske enote v popoldanskem in večernem času, natančneje med 13.00 in 20.00 po moskovskem času, najprej nevtralizirale 253 dronov letalskega tipa. Napadi so bili prvenstveno usmerjeni na Brjansko, Belgorodsko in Kaluško oblast ter širšo okolico Moskve. V poznejšem valu napadov, ki se je odvil med 20.00 in 23.00 po lokalnem času, so ruske sile po lastnih trditvah uničile še dodatnih 41 brezpilotnih letal. Gre za nadaljevanje intenzivnega stopnjevanja zračnih napadov, ki se je začelo že s prvim dnem novega leta. Čeprav ruska stran poroča o uspešni nevtralizaciji vseh groženj, število izstreljenih dronov kaže na obsežno ukrajinsko operacijo, katere namen je destabilizacija logistike in energetske infrastrukture znotraj ruskega ozemlja. Poročil o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ministrstvo v tej fazi ni podalo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic ponovno obudil svojo dolgotrajno željo po nakupu Grenlandije, ki jo je označil za strateško pomembno za Združene države Amerike. Grenlandija, ki je avtonomni del Kraljevine Danske in ključna članica zveze NATO, ostaja v središču Trumpovih geopolitičnih ambicij, čeprav je danska vlada tovrstne namere že večkrat odločno zavrnila. Grenlandski premier je ob tem ponovil, da država ni naprodaj, in s tem potrdil nespremenjeno stališče do ameriških ozemeljskih teženj. Najnovejše izjave o Grenlandiji so sledile nedavnemu ameriškemu vojaškemu posegu v Venezueli, kjer je ameriška vojska uničila plovilo s prepovedanimi drogami in kjer Trumpova administracija povečuje vojaško prisotnost. Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je Trumpove poteze v Venezueli označil za nezakonite, čeprav je priznal določeno stopnjo doslednosti v ameriški zunanji politiki. Napetosti med Washingtonom in Moskvo se dodatno stopnjujejo zaradi Trumpove ostre retorike in vprašanj glede jedrskih zmogljivosti obeh velesil.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedeljo podal kontroverzne izjave o možnosti ugrabitve zahodnih voditeljev. Kot zgled za takšna dejanja je navedel nedavno ameriško operacijo v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je v svojih objavah na družbenih omrežjih izpostavil nemškega kanclerja Friedricha Merza in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega kot morebitni tarči podobnih scenarijev. Po njegovih besedah bi bila ugrabitev Merza, ki ga je označil z žaljivimi izrazi, odličen preobrat v trenutnem mednarodnem dogajanju. Ruski uradnik je namignil, da ameriška dejanja v Latinski Ameriki odpirajo pot za podobne operacije drugod po svetu. Čeprav so njegove izjave v mednarodni skupnosti razumljene kot provokacija in del širše propagandne strategije Kremlja, so v Nemčiji in drugih evropskih državah sprožile val kritik. Medvedjev redno uporablja agresivno retoriko proti zahodnim zaveznikom Ukrajine, vendar so tokratne neposredne grožnje z ugrabitvijo najvišjih evropskih predstavnikov označene za dodatno zaostritev diplomatskih napetosti med Moskvo in Berlinom.

Evropska komisija je sprejela strožja pravila za izdajo schengenskih vizumov ruskim državljanom, ki bodo začela veljati to soboto. Razlog za zaostritev so varnostna tveganja, povezana z rusko agresijo v Ukrajini, kot so incidenti z droni in sabotaže na evropskih tleh.

Romunska vojska je prestregla ruski dron, kar so označili za neodgovorno dejanje Moskve. Češka je, kot odgovor na ruske vdore na vzhodni meji Nata, napotila enoto helikopterjev specialnih operacij v Poljsko. Rusko veleposlaništvo v Bukarešti je ponovilo, da je vdor drona v romunski zračni prostor ukrajinska provokacija.

Po večkratnih opozorilih o prisotnosti dronov nad letališči in drugo kritično infrastrukturo na Danskem, je danska policija okrepila nadzor na območju meje z Nemčijo. Premierka Mette Frederiksen je omenila možnost 'hibridne vojne' in namignila na vpletenost Rusije. Preiskave potekajo v različnih smereh, pri čemer policija preverja tudi morebitno povezavo z ruskimi vojaškimi ladjami.

Po analizah londonskega inštituta Royal United Services Institute, Rusija prodaja vojaško opremo in tehnologijo Kitajski, kar bi lahko Pekingu pomagalo pri pripravi zračnega napada na Tajvan. Rusija naj bi kitajskim zračnim enotam nudila usposabljanje in tehnično znanje za izvedbo hitrih operacij, pri čemer naj bi izkoristila svoje bojne izkušnje.

Rusija je povečala svojo vojaško prisotnost v Kaliningradski oblasti, kar je povzročilo zaskrbljenost med državami članicami Nata. Strokovnjaki opozarjajo, da Moskva s tem namenoma preizkuša odzive Nata in Evropske unije. Hkrati pa potekajo razprave o tem, ali rusko-beloruske vojaške vaje Zapad 2025 predstavljajo neposredno grožnjo Natu in kako se bo zveza odzvala na nedavne vdore ruskih dronov v zračni prostor Poljske in Romunije. Medtem nekdanji pripadniki Wagnerja, ki so prestopili v Ruski prostovoljni korpus, izražajo odločenost, da se ne bodo ustavili, dokler ne bo Putin odstavljen.

Ministri zunanjih zadev Velike Britanije, Francije in Nemčije so sprožili mehanizem za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Nemčija je pozvala svoje državljane, naj zapustijo Iran zaradi možnih povračilnih ukrepov Teherana. V ZDA so v kongresu predlagane spremembe zakona o obrambnem proračunu, ki obravnavajo turško politiko v vzhodnem Sredozemlju. Brazilija razmišlja o uvedbi povračilnih carin na ameriško blago, ZDA pa so odpravile oprostitev davkov na majhne pakete, ki vstopajo v državo. V Kopenhagnu bodo potekale neformalne seje obrambnih in zunanjih ministrov EU o Ukrajini in Gazi. V ZDA je prišlo do množičnih odstopov visokih uradnikov v CDC zaradi političnih vplivov. ZDA so odobrile prodajo orožja Ukrajini v vrednosti 825 milijonov dolarjev. V Franciji pa premier François Bayrou bije bitko za obstanek na oblasti.

Dmitrij Medvedjev je ponovil grožnje Avstriji z vojaško silo, če bi se ta pridružila Natu. Opozoril je, da bi Avstrija s tem opustila nevtralnost in se usmerila v militarizem, kar bi po njegovem mnenju povečalo tveganje za državo. Rusija je zagrozila z represalijami, če bi Avstrija poskusila pristopiti k Natu.

Po tem, ko so ruska letala MiG-31 kršila estonski zračni prostor, so se zavezniki v Natu razdelili glede politike glede sestreljevanja ruskih letal, ki kršijo zračni prostor zavezništva. Nekatere države, kot so ZDA, Poljska in baltske države, zagovarjajo odločnejši odziv, medtem ko so interceptorska letala NATO večkrat mobilizirali zaradi zaznave ruskih bojnih letal nad Baltskim morjem.

Po večkratnih opozorilih o prisotnosti dronov nad letališči in drugo kritično infrastrukturo na Danskem, je danska policija okrepila nadzor na območju meje z Nemčijo. Premierka Mette Frederiksen je omenila možnost 'hibridne vojne' in namignila na vpletenost Rusije. Preiskave potekajo v različnih smereh, pri čemer policija preverja tudi morebitno povezavo z ruskimi vojaškimi ladjami.

V ponedeljek, 5. januarja, so moskovski gasilci uspešno posredovali v stanovanjskem bloku na Lublinski ulici, kjer je izbruhnil požar. Po uradnih podatkih mestnega oddelka ruskega ministrstva za izredne razmere so reševalne ekipe iz gorečega objekta varno evakuirale deset oseb, med katerimi je bil tudi en otrok. Intervencija se je končala brez smrtnih žrtev, saj so gasilci hitro omejili ognjene zublje in preprečili širjenje požara na sosednja stanovanja. Operacija reševanja je bila zahtevna zaradi gostega dima, vendar so strokovno usposobljene enote uspele pravočasno doseči vse ogrožene stanovalce. Za zdaj vzrok požara še ni znan, preiskovalci pa že opravljajo ogled kraja dogodka, da bi ugotovili okoliščine, ki so privedle do vžiga v večstanovanjski stavbi. Vsi rešeni so bili predani v oskrbo nujni medicinski pomoči, vendar resnejših poškodb niso zabeležili.

Dva 17-letna nizozemska fanta sta bila aretirana v ponedeljek zaradi suma vohunjenja za Rusijo. Domnevno sta z "wi-fi snifferji" poskušala presneti podatke v Haagu. Policija primer obravnava kot edinstven.

V ruskem mestu Kursk je ukrajinski brezpilotni letalnik zadel večstanovanjsko zgradbo, ki je še v gradnji. Po navedbah lokalnih oblasti je dron trčil v objekt, pri čemer pa po prvih podatkih ni bilo žrtev ali poškodovanih oseb. Napad je povzročil le materialno škodo na nastajajoči konstrukciji, medtem ko so na kraju dogodka posredovale dežurne službe, da bi ocenile obseg uničenja in zagotovile varnost območja. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in pogostih napadov z droni na obmejna ruska mesta. Ruske oblasti so napad pripisale ukrajinskim silam, kar je del širšega vzorca čezmejnih operacij, ki so se v zadnjih mesecih okrepile. Kljub poškodbam na stavbi v Kursku poročila kažejo, da napad ni povzročil širšega požara ali ogrozil sosednjih naseljenih objektov. Ruska protizračna obramba je bila v regiji v stanju pripravljenosti, vendar drona očitno niso uspeli prestreči pred trkom v tarčo.

V mestu Gorjači Ključ v ruskem Krasnodarskem kraju se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje, štiri pa so bile poškodovane. Po navedbah lokalnih oblasti in policije je do incidenta prišlo, ko voznik osebnega vozila znamke Chery ni odstopil prednosti vozilu znamke BMW, ki je po vozišču vozilo z visoko hitrostjo. Zaradi silovitega trčenja je vozilo BMW odbilo s cestišča neposredno na postajališče javnega prevoza, kjer so v tistem trenutku stali ljudje. Na kraju nesreče je zaradi pridobljenih poškodb umrla ženska, medtem ko so bili 15-letno dekle, moški na postajališču, voznik vozila Chery in potnik v BMW-ju prepeljani v bolnišnico. Ruski preiskovalni organi so zaradi dogodka že sprožili kazenski postopek, medtem ko so v istem obdobju v Rusiji poročali o več drugih nesrečah z večjimi številom žrtev v Tatarstanu in Rostovski oblasti, kar nakazuje na kritične razmere na ruskih cestah.

V mestu Gorjači Ključ v Krasnodarskem okraju se je v soboto, 4. januarja, zgodila huda prometna nesreča, v kateri je voznik osebnega vozila znamke BMW z visoko hitrostjo zapeljal v avtobusno postajališče, polno ljudi. Po prvotnih informacijah, ki so jih objavili lokalni mediji in kanali na družbenem omrežju Telegram, je v nesreči umrla ena ženska, več oseb pa naj bi bilo poškodovanih. Ruski organi pregona in reševalne službe so nemudoma prispeli na prizorišče dogodka, da bi oskrbeli ponesrečence in zavarovali območje. Po navedbah prič je bila hitrost vozila znatno nad omejitvijo, kar je povzročilo popolno uničenje konstrukcije postajališča. Identiteta voznika in natančen vzrok za izgubo nadzora nad vozilom še nista uradno potrjena, preiskava o okoliščinah tragedije pa še poteka.

Ruski preiskovalni odbor je sprožil preiskavo po odkritju trupla 64-letnega Jurija Presnjakova, dolgoletnega reševalca in zdravnika na postaji nujne medicinske pomoči v Surgutu. Truplo zdravnika so z vbodno rano našli 3. januarja v njegovem osebnem avtomobilu na ulici Pervoprohodcev. Po poročanju lokalnih medijev, vključno s Komsomolsko pravdo, so na kraju dogodka posredovale policijske enote, ki še vedno ugotavljajo natančne okoliščine domnevnega umora. Presnjakov je bil v lokalni skupnosti izjemno spoštovan strokovnjak, ki je v svoji karieri rešil na tisoče življenj. Še posebej odmeven je bil primer iz leta 2023, ko sta s kolegom po 39-minutnem oživljanju povrnila srčno funkcijo 68-letnemu moškemu v stanju klinične smrti. Prebivalci Surguta se na družbenih omrežjih množično poslavljajo od pokojnika in izrekajo sožalje njegovi družini, medtem ko preiskovalni organi nadaljujejo z zbiranjem dokazov o tem nasilnem dejanju.

Ruske oblasti v mestu Tula so v nedeljo, 4. januarja, odredile evakuacijo prebivalcev štirih večstanovanjskih objektov, potem ko so v bližini ulice Svobode odkrili neeksplodiran del bojne glave ukrajinskega brezpilotnega letalnika. Po poročanju guvernerja regije Dmitrija Miljajeva so pripadniki ruske garde med pregledom razbitin sestreljenega drona ugotovili, da eden izmed fragmentov vsebuje nevarno eksplozivno polnitev, ki ob padcu ni detonirala. Policija je območje nemudoma zavarovala in omejila dostop, za evakuirane stanovalce pa so odprli center za začasno namestitev. Operacija odstranjevanja nevarnega predmeta je bila poverjena specialistom za deminiranje, guverner pa je poudaril, da se bodo stanovalci v svoje domove lahko vrnili šele po popolni nevtralizaciji grožnje. Incident se je zgodil po širšem napadu z droni, v katerem naj bi ruska zračna obramba nad državo prestregla in uničila skupno 42 letalnikov, od tega dva nad tulsko regijo. Tula, ki leži približno 180 kilometrov južno od Moskve, predstavlja pomembno industrijsko središče, takšni dogodki pa kažejo na nadaljevanje ukrajinskih prizadevanj za napade na cilje globoko v ruskem zaledju.

V Rusiji so upokojenci po novem v celoti oproščeni plačila davka na nepremičnine za določene kategorije premoženja. Po besedah senatorke Natalije Melnikove, nekdanje vodje pskovske podružnice socialnega sklada, se oprostitev nanaša na eno stanovanje, eno stanovanjsko hišo, eno garažo in en gospodarski objekt oziroma ustvarjalno delavnico. Poleg oprostitve davka na nepremičnine so za upokojence predvidene tudi olajšave pri plačilu davka na zemljišča in prometna sredstva. Novi ukrepi so namenjeni zmanjšanju finančnega bremena starejših državljanov, saj jim omogočajo ohranitev lastništva nad primarnimi bivalnimi in pomožnimi prostori brez dodatnih davčnih obremenitev. Gre za sistemsko spremembo, ki vpliva na široko populacijo upokojencev po vsej državi. Lokalne oblasti bodo morale te zvezne usmeritve implementirati v svoje davčne evidence, da bodo upravičenci avtomatično deležni znižanih stroškov.

V Ruski federaciji bodo zaposleni v letu 2026 po uradnih napovedih strokovnjakov uživali v skupno 118 prostih dneh, kar predstavlja skoraj tretjino koledarskega leta. Tatiana Podolskaya, strokovnjakinja s predsedniške akademije RANHiGS, je pojasnila, da bodo ti dnevi razporejeni med redne konce tedna in državne praznike. Ob upoštevanju 247 delovnih dni bodo Rusi počivali približno štiri mesece, kar pomeni, da je število delovnih dni le za 2,1-krat večje od števila prostih dni. Napovedi za leto 2026 sledijo trendu podaljševanja prazničnih obdobij v Rusiji, ki so pogosto povezana s strateškim razporejanjem dela prostih dni ob koncu leta in večjih državnih praznikih. Čeprav visoko število prostih dni vpliva na gospodarsko produktivnost, ostaja takšna politika pomemben socialni element ruske delovne zakonodaje, ki prebivalcem omogoča daljše oddihe, zlasti v zimskem času.

Dva srečna dobitnika iz Sverdlovske in Tjumske oblasti, ki sta v novoletnem žrebanju loterije »Novoletna milijarda« vsak osvojila po 333.333.333 rubljev, sta po poročanju tiskovne agencije URA.RU prejela izplačili po odbitku davčnih obveznosti. Dobitnik iz Sverdlovske oblasti bo po plačilu davka na svoj račun prejel nekaj več kot 260 milijonov rubljev, medtem ko bo prebivalec Tjumske oblasti prejel skoraj 262 milijonov rubljev. Razlika v neto zneskih izhaja iz specifičnih davčnih izračunov, ki jih izvaja državni organizator loterije. Dogodek je pritegnil precejšnjo pozornost ruske javnosti, saj gre za enega največjih loterijskih skladov v državi. Predstavniki državne loterije so pojasnili, da se del dobitka neposredno nakaže v državni proračun kot davek na dohodek, preostanek pa se izplača nagrajencem. Gre za tri glavne dobitnike, ki so si razdelili skupni sklad v višini ene milijarde rubljev, kar odraža tradicijo prazničnih žrebanj v Ruski federaciji.

Trije udeleženci ruske državne loterije so si na novoletnem žrebanju »Ruski loto« prvič v zgodovini tega tekmovanja razdelili glavno nagrado v vrednosti ene milijarde rubljev. Informacijo o rekordnem dobitku je potrdilo podjetje Stoloto, ki je največji distributer državnih loterij v Ruski federaciji. Srečneži so si razdelili znesek, ki v preračunu predstavlja izjemen finančni priliv, dogodek pa je pritegnil precejšnjo pozornost javnosti zaradi dejstva, da glavna nagrada prvič ni pripadla zgolj enemu dobitniku, temveč trem. Novico so povzeli številni ruski mediji, vključno z tiskovno agencijo RIA Novosti, ki se sklicuje na uradno sporočilo za javnost organizatorja. Čeprav so identitete dobitnikov ostale neznane, so pri podjetju Stoloto poudarili, da gre za prelomen trenutek v zgodovini novoletnih žrebanj. Dogodek odraža priljubljenost tovrstnih iger na srečo v Rusiji med prazničnim obdobjem, ko državljani tradicionalno kupujejo srečke v upanju na visoke dobitke. Finančni strokovnjaki ob tem opominjajo na davčne obveznosti, ki jih bodo morali nagrajenci poravnati ob prevzemu svojih deležev.

V prvih urah leta 2026 se je v moskovskih porodnišnicah in perinatalnih centrih rodilo 44 otrok, med katerimi je bilo 18 dečkov in 26 deklic. Prva deklica se je rodila točno ob polnoči v porodnišnici Kommunarka, tehtala pa je 2,38 kilograma. Po navedbah namestnice župana Moskve Anastasije Rakove je najtežji novorojenček tehtal 4,24 kilograma, najmanjši pa le 1,48 kilograma. Zdravstveno osebje v prestolnici, vključno z ginekologi, neonatologi in medicinskimi sestrami, skrbno spremlja stanje vseh novorojenčkov, ki so trenutno v oskrbi skupaj s svojimi materami. O podobnih dogodkih so poročali tudi iz Minska, kjer sta se v novoletni noči rodili dve deklici. Lokalne oblasti v obeh prestolnicah so poudarile pomen ustrezne medicinske pomoči in stalnega nadzora v prazničnem času.

Ameriški kinološki klub (AKC) je v torek uradno razširil svoj seznam priznanih pasem s tremi novimi člani, ki bodo od leta 2026 lahko sodelovali na številnih razstavah v Združenih državah Amerike. Med novinci so pasme z različnih koncev sveta: francoski lovski pes basset fauve de Bretagne, ruski toy ter terier, poimenovan po nekdanjem ameriškem predsedniku Teddyju Rooseveltu. Priznanje teh pasem bo verjetno povečalo njihovo prepoznavnost in priljubljenost med ljubitelji hišnih ljubljenčkov. Basset fauve de Bretagne je čvrst in družaben nizkonogi lovec, ki izvira iz 16. stoletja. V Združenih državah Amerike se je pasma začela uveljavljati po letu 2001, ko je trenerka Cindy Hartman iz Južne Karoline uvozila prve mladiče iz Francije. Poleg lovskih nalog se pasma danes uporablja tudi kot terapevtski pes za opozarjanje na zdravstvene težave. Ruski toy, ki izvira iz obdobja hladne vojne, in terier Teddyja Roosevelta dopolnjujeta trojico, ki bo odslej deležna polne podpore in registracije pri najstarejši ameriški kinološki organizaciji.

Prebivalki Čeljabinska v Rusiji so blokirali bančni račun, ker je zbirala denar za novoletna darila za učence dveh razredov in njihove učitelje. O tem je poročal Baza.

Po razvezi s pevcem Timurjem Rodrigesom (Kerimov) je njegova nekdanja žena Ana Devočkina prejela hišo v moskovski regiji, ocenjeno na približno 150 milijonov rubljev, in stanovanje v Moskvi, vredno okoli 100 milijonov rubljev. Informacijo je objavil portal StarHit, ki se sklicuje na sodne dokumente.

V 53. letu starosti je v Moskvi umrla priznana gledališka in filmska igralka Aleksandra Berezovec-Skačkova. Igralka, ki je bila zaposlena v Moskovskem umetniškem gledališču (MHAT) Čehova, je širši javnosti postala bolj prepoznavna po svoji vlogi v priljubljeni ruski kriminalni seriji Beseda dečka (Slovo pacana). Novico o njeni smrti so potrdili njeni kolegi in filmski ustvarjalci, vzrok smrti pa javnosti še ni bil razkrit. Skačkova je svojo umetniško pot gradila predvsem na gledaliških odrih, kjer je interpretirala številne zahtevne vloge iz klasičnega in sodobnega repertoarja. Poleg gledališkega dela je nastopala v več televizijskih projektih in filmih, kjer je kljub pogosto stranskim vlogam pustila močan vtis zaradi svoje igralske preciznosti. Njena nenadna smrt predstavlja izgubo za rusko kulturno sfero, zlasti za njeno matično gledališko hišo, kjer je delovala več desetletij.

Ruski glasbeni fantazijski film Ostržek (Buratino) režiserja Igorja Vološina je v prvih štirih dneh predvajanja v kinematografih zaslužil več kot milijardo rubljev (približno 10 milijonov evrov). Po podatkih enotnega zveznega avtomatiziranega informacijskega sistema ruskega filmskega sklada je film, ki je premiero doživel 1. januarja 2026, do sedaj zbral natančno 1.000.796.617 rubljev. V tem kratkem obdobju si je filmsko adaptacijo znane pravljice ogledalo že več kot 1,8 milijona gledalcev. Uspeh filma potrjuje trend visoke gledanosti domačih produkcij v Rusiji med novoletnimi prazniki. Ostržek se je tako pridružil filmskim uspešnicam, ki so v rekordnem času dosegle tovrstne finančne mejnike. Visok proračun in obsežna promocijska kampanja sta pripomogla k temu, da je film hitro zavzel vrh lestvice najbolj gledanih filmov v državi. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo film zaradi priljubljenosti pri družinskem občinstvu še naprej dosegal visoke rezultate v ruskem kino-prometu.

V Tbilisiju je v 70. letu starosti umrl Nikolaj Sventicki, ugledni kulturni delavec, zaslužni umetnik Rusije ter ustanovitelj in predsednik Mednarodne kulturno-izobraževalne zveze Ruski klub. Sventicki je bil ključna osebnost pri ohranjanju ruske kulture v Gruziji, saj je deloval tudi kot predsednik usklajevalnega sveta organizacij ruskih rojakov v državi ter kot izvršni direktor Tbilisijskega državnega akademskega ruskega dramskega gledališča A. S. Gribojedova. O njegovi smrti je javnost v nedeljo, 4. januarja, obvestila tiskovna služba Ruskega kluba. Sventicki se je rodil leta 1956 v Tbilisiju in svojo poklicno pot posvetil gledališču ter filmu. Po študiju režije na Državnem inštitutu za kulturo v Kujbiševu se je vrnil v domovino, kjer je leta 1986 postal član Gledališkega združenja Gruzije. Leta 2003 je ustanovil Ruski klub, ki je postal osrednja točka za rusko govoreče prebivalstvo in kulturno izmenjavo. Poleg vodenja gledališča je bil Sventicki znan tudi kot ustanovitelj Mednarodne zveze rusko govorečih pisateljev v Gruziji, za svoje delo pa je prejel več državnih priznanj tako v Gruziji kot v Rusiji.

Predsednik moskovskega gledališča Lenkom, Mark Varšaver, je v nedeljo, 4. januarja, odločno zanikal poročanja medijev o domnevni odstranitvi tumorja oziroma benignega obolenja. Ruski umetnik je v izjavi za javnost poudaril, da so tovrstne informacije neresnične in da se po krajšem zdravljenju bronhitisa nahaja v odlični telesni pripravljenosti. Varšaver se je odzval na predhodne objave v ruskih medijih, ki so namigovale na resnejše poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Za tiskovno agencijo TASS je pojasnil, da je bila njegova odsotnost povezana izključno z respiratornimi težavami, ki pa so zdaj preteklost. Direktor slovitega gledališča ostaja aktiven pri vodenju institucije in zavrača kakršna koli ugibanja o morebitnih novih operacijah ali dolgotrajnem okrevanju.

V Rusiji je v 88. letu starosti nenadoma umrl zaslužni umetnik Ruske federacije in vodilni solist Moskovskega akademskega glasbenega gledališča Stanislavskega in Nemiroviča-Dančenka (MAMT) Roman Genadijevič Ulibin. Novico o njegovi smrti je v soboto, 3. januarja 2024, potrdila tiskovna služba gledališča, informacijo pa je javnosti posredoval tudi predsednik Zveze gledaliških delavcev Rusije Vladimir Maškov. Ulibin je bil ključna figura omenjenega gledališča, kjer je deloval od leta 1991, sprva kot stažist, pozneje pa kot nepogrešljiv solist in nazadnje kot vodja opernega ansambla. Ulibin je veljal za izjemnega basista, ki se je v zgodovino zapisal z vlogami, kot so Mefistofel, Farlaf in kralj Dodon. Diplomant slovitega inštituta GITIS je bil znan kot unikaten pojoči igralec, ki je vsako vlogo, ne glede na njeno velikost, razdelal do najmanjših psiholoških podrobnosti. Njegov komični dar je navduševal občinstvo v operah, kot sta Seviljski brivec in Ljubezenski napoj. Gledališče je poudarilo, da je Ulibin s svojo karizmo in talentom zaznamoval celotno obdobje sodobnega ruskega glasbenega gledališča, njegova smrt pa pomeni veliko izgubo za rusko umetnost. Poleti 2024 je prevzel dodatne vodstvene odgovornosti v operni trupi, ki jih je opravljal do zadnjega dne.

Predstavnik Larise Doline, Sergej Pudovkin, je zanikal informacije o odpovedi njenega jubilejnega koncerta "Jubilej na bis", ki je načrtovan za 6. marec v Moskovski mednarodni hiši glasbe.

Producent Sergej Člijanc je sporočil, da je ruski igralec, režiser in scenarist Andrej Horošev umrl v Abhaziji, v Suhumiju, medtem ko je reševal človeka. Novico je potrdila tudi agencija TASS.

Na uradni spletni strani Kino-teatr.ru so sporočili, da je ruski igralec, scenarist in režiser Andrej Horošev umrl v starosti 66 ali 67 let. Horošev je umrl 1. januarja 2026 v Jakutsku.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je sporočila, da so bile odpravljene omejitve za sprejem in odpošiljanje letal na letališčih v Volgogradu in Kalugi (Grabcevo). Omejitve so bile uvedene zaradi zagotavljanja varnosti poletov.

Rosaviacija je sporočila, da so na letališču Vnukovo odpravili omejitve za sprejem in odpremo letal. Hkrati so začasne omejitve za vzlete in pristanke uvedli na letališču Žukovski.

Venezuelska državna letalska družba Conviasa je odpovedala potniški let med Moskvo in Caracasom, ki je bil načrtovan za 5. januar ob 11. uri po lokalnem času. Podatki z letališča Vnukovo v Moskvi so potrdili, da je bil let V0771 odpovedan, čeprav je letalo istega prevoznika na povratni liniji iz Caracasa v Moskvo prispelo brez posebnosti že 3. januarja. Uradnih pojasnil o vzrokih za odpoved s strani letalske družbe ali letališkega osebja javnosti še niso posredovali. Dogodek sovpada z napetimi političnimi razmerami v Venezueli in izjavami ameriškega predsednika Donalda Trumpa o operacijah v državi, vključno z navedbami o ukrepih proti predsedniku Nicolasu Maduru. Kljub odpovedi leta za 5. januar trenutno ni informacij o sistemskih težavah v letalskem prometu med Rusijo in Venezuelo, vendar potniki in analitiki pozorno spremljajo morebitne nadaljnje odpovedi ali spremembe v voznem redu na tej strateški liniji.

Na mednarodnem letališču v ruskem letovišču Soči so v začetku januarja zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu, saj je bilo prizadetih več kot 30 poletov. Po uradnih podatkih s spletnega mesta letališča so potniki na prihod ali odhod letal čakali od ure in pol pa vse do deset ur. Zamude so neposredno vplivale na 17 načrtovanih odhodov in 18 prihodov, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti za potnike v krasnodarski regiji. Čeprav uradni predstavniki letališča niso podali specifičnega razloga za nenadne motnje, so se potniki spopadali z negotovostjo glede nadaljevanja potovanj. Incident v Sočiju sledi obdobju povečanega nadzora nad varnostjo v ruskem letalskem prostoru in tehničnim težavam, ki so se v preteklosti že pojavljale pri različnih prevoznikih. Letališče v Sočiju sicer velja za eno ključnih vozlišč v južnem delu Rusije, zato imajo tovrstne zamude širši vpliv na regionalno prometno povezljivost.

Na Krimskem mostu so v petek popoldne zabeležili znatno zgostitev prometa, saj je na prehod čez objekt čakalo več kot 800 avtomobilov. Po poročanju lokalnih operativnih služb se je do 16. ure po moskovskem času na strani Tamana v smeri proti polotoku Krim nabralo približno 500 vozil, medtem ko je na izstop s polotoka v smeri Kerča čakalo okoli 300 vozil. Potniki, ki so vstopali na Krim, so se spopadali z dolgimi čakalnimi dobami, saj je ročni varnostni pregled trajal do dve uri. Na izstopni strani je bila čakalna doba nekoliko krajša, in sicer približno eno uro. Zanimivo je, da do petkovega dopoldneva na mostu ni bilo poročil o nobenih zastojih, situacija pa se je hitro poslabšala v popoldanskih urah. Prometne kolone so neposredna posledica strogih varnostnih protokolov in povečanega števila potovanj na območje, ki ostaja strateško in politično občutljivo.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je uvedla začasne omejitve za vzlete in pristanke letal na letališčih v Krasnodarju in Volgogradu. Ukrepi na letališču Paškovski v Krasnodarju in v letališkem kompleksu v Volgogradu so bili sprejeti z namenom zagotavljanja varnosti civilnega letalstva, čeprav uradni viri niso natančno opredelili narave grožnje. Takšne omejitve so v zadnjem obdobju v Rusiji postale pogoste, predvsem zaradi nevarnosti napadov z brezpilotnimi letalniki. Zaradi uvedenih ukrepov je prišlo do zamud pri številnih načrtovanih poletih, nekatera letala pa so preusmerili na alternativna letališča. Omejitve vplivajo na potniški in tovorni promet v južnem delu države, kjer so varnostne razmere zaradi bližine konfliktnih območij še posebej zaostrene. Gre za nadaljevanje niza varnostnih protokolov, ki jih ruske oblasti sprožajo ob zaznavi morebitnih tveganj v zračnem prostoru, kar neposredno vpliva na stabilnost letalskih povezav v regiji.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je 2. januarja uvedla začasne omejitve za sprejem in odpošiljanje letal na letališčih v Kazanu in Čeboksariju, kasneje pa je sporočila, da so bile omejitve na letališču v Čeboksariju odpravljene. Agencija je nato sporočila, da so bile odpravljene tudi omejitve na letališčih v Kazanu in Nižnekamsku, s čimer je bila ponovno vzpostavljena polna operativnost.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je 2. januarja uvedla začasne omejitve na letališčih v Kazanu in Čeboksariju, kar je onemogočilo sprejem in odpravo vseh zrakoplovov. Predstavnik agencije Artem Korenjako je v sporočilu prek aplikacije Telegram potrdil, da so bili ukrepi sprejeti zaradi zagotavljanja varnosti poletov, vendar podrobnejših informacij o konkretnih grožnjah ni podal. Ta poteza je neposredno nadaljevanje varnostnih ukrepov, ki so jih ruske oblasti začele izvajati po večjem valu incidentov dan prej, ko so bila podvržena podobnim zaprtjem številna druga letališča po vsej državi. Omejitve v republiki Tatarstan in Čuvašiji so povzročile nove zamude v ruskem zračnem prometu, ki se v zadnjem obdobju pogosto sooča s prekinitvami zaradi varnostnih razlogov, povezanih z delovanjem zračne obrambe in dejavnostmi brezpilotnih letalnikov.

Ministrstvo za notranje zadeve Ruske federacije je izdalo uradno opozorilo državljanom glede nevarnosti posredovanja osebnih podatkov neznanim osebam. Uprava za boj proti protipravni uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij je izpostavila, da lahko že naključno razkritje določenih informacij privede do resnih posledic, vključno s krajo identitete in nepooblaščenim dostopom do finančnih sredstev. Strokovnjaki so poudarili, da določenih podatkov pod nobenim pogojem ne bi smeli razkrivati tretjim osebam, saj se ti pogosto zlorabljajo v kibernetskih napadih in prevarah. Organi pregona opozarjajo, da se število kaznivih dejanj, povezanih z digitalnimi podatki, povečuje, zato je previdnost pri komunikaciji z neznanci ključnega pomena za zaščito osebnega premoženja in zasebnosti.

Ruski uporabniki priljubljene aplikacije za sporočanje WhatsApp so postali tarča nove obsežne goljufive akcije, ki izkorišča strah pred morebitnimi omejitvami delovanja storitve. Poslanec dume Anton Nemkin je javnost opozoril, da neznanci množično razpošiljajo lažna obvestila o nujni verifikaciji računov, ponovni nastavitvi storitev ali namestitvi posodobljenih različic aplikacije. Gre za poskus kraje osebnih podatkov in dostopa do zasebne komunikacije uporabnikov. Zločinci v sporočilih navajajo, da bodo računi v primeru neukrepanja blokirani, s čimer žrtve prisilijo v klikanje na nevarne povezave ali prenos škodljive programske opreme. Po besedah Nemkina so glavni cilji teh napadov prevzem nadzora nad imeniki stikov, dostop do finančnih podatkov in neposredna materialna škoda uporabnikom. Ruske oblasti poudarjajo, da gre za organizirano kampanjo, ki temelji na dezinformacijah o delovanju platforme Meta v državi.

Ruska podjetja, ki upravljajo z biometričnimi podatki državljanov, so uvedla nove načine uporabe obrazne prepoznave kot oblike identifikacije. Po navedbah upravljavcev naj bi ta širitev prinesla visoko raven varnosti in udobja za prebivalce Ruske federacije vseh starostnih skupin. Sistem omogoča digitalno potrjevanje identitete brez potrebe po fizičnih dokumentih, kar naj bi poenostavilo dostop do različnih storitev. Kljub trditvam o varnosti in tehnološkem napredku uvedba tovrstnih sistemov v Rusiji sproža vprašanja o zasebnosti in nadzoru nad osebnimi podatki. Tehnologija, ki temelji na biometriji, se v državi vse pogosteje uporablja v javnem prometu, bančništvu in pri dostopu do vladnih storitev. Kritiki opozarjajo na tveganja centraliziranega zbiranja podatkov, medtem ko uradni viri poudarjajo učinkovitost sistema v sodobni digitalni družbi.

Ruski Nacionalni raziskovalni center za epidemiologijo in mikrobiologijo Gamaleja je objavil rezultate predkliničnih raziskav novega mRNR cepiva za zdravljenje melanoma. Po besedah znanstvenega vodje centra Aleksandra Gincburga je učinkovitost cepiva v poskusih na živalih presegla 90 odstotkov. Projekt poteka pod okriljem ruskega ministrstva za zdravje, ki je potrdilo uspešnost dosedanjih testiranj. Novo terapevtsko cepivo se od klasičnih preventivnih cepiv razlikuje po tem, da je namenjeno zdravljenju že obolelih bolnikov. Gincburg je pojasnil, da so rezultati spodbudni in predstavljajo pomemben korak v razvoju onkoloških zdravil na podlagi tehnologije mRNR. Pacienti naj bi bili po napovedih ministrstva deležni zdravljenja takoj, ko bodo zaključene vse potrebne faze kliničnega preizkušanja na ljudeh in pridobljena ustrezna dovoljenja. Razvoj tega zdravila bi lahko bistveno spremenil protokol zdravljenja kožnega raka v Rusiji in širše.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti poroča o prvi magnetni nevihti v letu 2026.

Vodja laboratorija za sončno astronomijo na Inštitutu za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) Sergej Bogačov je napovedal, da bo leto 2026 zaznamovalo veliko število magnetnih neurij. Čeprav se pričakuje zmanjšanje števila sončnih izbruhov, bodo glavni vir geomagnetnih motenj koronalne luknje na Soncu. Te so v zadnjih letih postale ključni dejavnik za nastanek motenj v zemeljskem magnetnem polju, kar pomeni, da bo pogostost neurij ostala visoka kljub upadu neposredne sončne aktivnosti. Strokovnjaki opozarjajo, da koronalne luknje omogočajo hitrejši iztok sončnega vetra, ki ob stiku z magnetosfero Zemlje povzroča geomagnetna nihanja. Ta pojav bo po Bogačovih besedah prevladujoč v prihodnjem letu. Napovedi temeljijo na modelih sončnega cikla, ki nakazujejo specifično vedenje Sončeve atmosfere v tem obdobju. Raziskovalci pozorno spremljajo te spremembe, saj lahko močna magnetna neurja vplivajo na delovanje satelitskih sistemov, komunikacijskih omrežij in električne infrastrukture na Zemlji.

Sodobni digitalni kanali so postali ključno orodje za izobraževanje o kompleksnih geopolitičnih in sistemskih vprašanjih, pri čemer generacija Z prevzema vlogo neformalnih izobraževalcev. Preko kratkih video vsebin vplivneži občinstvu približujejo teme, kot so sistemska zatiranja, podnebne spremembe in politični pretresi, kar spreminja razumevanje svetovnih konfliktov iz abstraktnih konceptov v neposredno izkušnjo. Hkrati se v širšem družbenem kontekstu pojavljajo kritične refleksije o vlogi posameznika pri oblikovanju lastne usode sredi naraščajoče svetovne negotovosti. Avtorji poudarjajo pomen analize preteklih odločitev in prepoznavanja vzorcev, ki posamezniku omogočajo, da kljub zunanjim pritiskom in 'man-made' pravilom ohrani nadzor nad svojo življenjsko potjo. V luči vojaških spopadov in tehnološkega napredka se kritika usmerja tudi v pasivno spremljanje politične retorike namesto aktivnega prilagajanja novi realnosti, ki jo narekujejo droni in mrežna arhitektura. Celoten diskurz nakazuje na konec določenih zgodovinskih obdobij in vzpon novih struktur moči, ki bodo zaznamovale prihajajoči leti 2025 in 2026.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) in Inštitut za solarno-zemeljsko fiziko (ISZF) РАН sta poročala, da bo prva geomagnetna nevihta v letu 2026 srednje močna in bo Zemljo dosegla v noči na 3. januar.

Župan Sočija, Andrej Prošunin, je sporočil, da so v Lazarevskem okrožju zabeležili potres z magnitudo 4, v osrednjem okrožju pa z magnitudo 3.

V ruskem mestu Sergijev Posad, ki se nahaja v moskovski regiji, so se gasilci v sredo, 3. januarja, spopadali z obsežnim požarom, ki je zajel prodajne paviljone na tržnici Ščedruha. Po podatkih ruskega ministrstva za izredne razmere (MČS) je ogenj na ulici 1-ja Ribnaja zajel površino približno 3000 kvadratnih metrov. Intervencijo je oteževala visoka požarna obremenitev v objektih, kjer se nahajajo različni trgovski prostori. Na prizorišču je posredovalo 57 gasilcev z 18 kosi gasilske opreme, ki so si prizadevali omejiti širjenje ognja na sosednje objekte. Poročil o morebitnih žrtvah ali poškodovanih v času prve faze gašenja ni bilo. Ruske oblasti so sprožile preiskavo o vzroku požara, medtem ko so ekipe na terenu izvajale operacijo gašenja in preprečevanja nadaljnje gmotne škode v tem pomembnem lokalnem trgovskem središču.

V Tihem oceanu ob jugovzhodni obali ruskega polotoka Kamčatka so v jutranjih urah 3. januarja zabeležili potresni sunek z magnitudo 4,8. Po podatkih kamčatske podružnice Enotne geofizične službe Ruske akademije znanosti je bilo žarišče potresa v morski akvatoriji, vendar poročil o morebitni gmotni škodi ali žrtvah za zdaj ni. Dogodek predstavlja nadaljevanje nemirnega seizmičnega obdobja na ruskem Daljnem vzhodu. Čeprav tokratni sunek ni dosegel rušilne moči, seizmologi pozorno spremljajo območje, saj so v dneh pred tem zabeležili več močnejših sunkov. Geofizična služba še naprej zbira podatke o globini in natančni lokaciji epicentra, da bi ocenila tveganje za morebitne popotresne sunke.

V okrožju Apšeronski v ruskem Krasnodarskem kraju so v noči na 1. januar razglasili izredne razmere, potem ko je močno sneženje povzročilo obsežne okvare na električnem omrežju. Po besedah vodje občine Alekseja Perederejeva je brez električne energije ostalo približno 28.000 prebivalcev. Zaradi ekstremnih vremenskih razmer in nizkih temperatur so lokalne oblasti začele odpirati ogrevalne točke in centre za začasno namestitev ogroženih občanov. Ekipe nujne pomoči se na terenu spopadajo s posledicami snežnih padavin, ki so povzročile mehanske poškodbe na infrastrukturi. Kljub prizadevanjem za sanacijo v nekaterih delih okrožja izpadi ostajajo delni, vzpostavitev normalnega stanja pa otežujejo nadaljnje neugodne vremenske napovedi. Oblasti pozivajo prebivalce k previdnosti in racionalni porabi preostalih virov energije, medtem ko so vse službe civilne zaščite v stanju polne pripravljenosti.

V ruski regiji Krasnodar je na prvi dan novega leta zaradi obsežnih snežnih padavin in zaledenitve električnih napeljav brez oskrbe z električno energijo ostalo približno 43.000 prebivalcev. Guverner regije Veniamin Kondratjev je potrdil, da so izredni vremenski pogoji povzročili številne okvare na omrežju, zaradi česar so ekipe vzdrževalcev delale celo novoletno noč. Tehnično osebje nadaljuje z odpravljanjem posledic neurja, vendar delo otežujejo neugodne razmere na terenu. Prekinitve dobave so prizadele predvsem gospodinjstva, ki so novoletne praznike preživela brez ogrevanja in svetlobe, medtem ko lokalne oblasti skušajo vzpostaviti normalno stanje v najkrajšem možnem času.

Seizmologi so v bližini polotoka Kamčatka in na otoku Sahalin zabeležili nova potresna sunka, ki nadaljujeta obdobje povišane seizmične aktivnosti na ruskem Daljnem vzhodu. Po podatkih Kamčatske podružnice Enotne geofizične službe Ruske akademije znanosti je podvodni potres z magnitudo 5,1 nastal v Tihem oceanu, približno 208 kilometrov od mesta Petropavlovsk-Kamčatski, na globini štirih kilometrov. Skoraj sočasno so tresenje tal z magnitudo 4,0 zabeležili tudi na Sahalinu. Dogodka sta povzročila vznemirjenje med lokalnim prebivalstvom, vendar po prvih poročilih nista terjala žrtev ali povzročila večje gmotne škode. Kamčatka leži na tisoč kilometrov dolgem tektonskem stičišču, kjer se tihomorska plošča pogreza pod evrazijsko, kar območje uvršča med seizmično najbolj aktivne regije na svetu. Zadnji sunki sledijo seriji močnejših potresov, ki so regijo prizadeli v zadnjih mesecih leta 2025, kar potrjuje napovedi geofizikov o aktivnem seizmičnem ciklu.

Po požaru v večnadstropni stavbi v Petropavlovsku-Kamčatskem, v katerem so umrle štiri osebe, med njimi dva otroka, je preiskovalni odbor sprožil kazensko preiskavo o umoru. Vzrok požara še ni znan.

V Sočiju je v nedeljo v stavbi avtoservisa na ulici Transportna izbruhnil požar, ki je zajel površino 1000 kvadratnih metrov. Gasilci so se z ognjem borili s 34 gasilci.

V osrednji Rusiji so meteorologi za prihajajoči teden napovedali postopno in izrazito ohladitev, ki bo do konca tedna dosegla vrhunec z izjemno nizkimi temperaturami. Po napovedih Jevgenija Tiškovca, vodilnega strokovnjaka vremenskega centra Fobos, se bo temperaturni fon začel zniževati že v začetku tedna, ko bodo temperature v prestolnici znašale med dvema in petimi stopinjami pod ničlo. Do pravoslavnega božiča se bo mraz stopnjeval, konec tedna pa naj bi ob prihodu malooblačnega skandinavskega anticiklona termometri v moskovski regiji pokazali med -17 in -22 stopinjami Celzija, ponekod celo do -25 stopinj Celzija. Gre za temperaturni odklon, ki je za osem do deset stopinj nižji od dolgoletnega januarjskega povprečja. Strokovnjaki prebivalce opozarjajo na prihod anomalnega mraza in svetujejo ustrezno pripravo na ekstremne zimske razmere. Poleg nizkih temperatur razmere v Moskvi dodatno otežuje visoka snežna odeja, ki je po zadnjih podatkih dosegla debelino 30 centimetrov, kar v kombinaciji z mrazom predstavlja dodatne izzive za mestno infrastrukturo in prebivalce.

Vremenoslovci v Moskvi so za prihajajoče božične praznike napovedali zmerno hladno vreme brez ekstremno nizkih temperatur. Glavna meteorologinja ruskega Hidrometeorološkega centra Marina Makarova je v nedeljo, 4. januarja 2026, sporočila, da se nočne temperature v ruski prestolnici ne bodo spustile pod -12 stopinj Celzija. Čeprav izrazitega mraza ne pričakujejo, pa so napovedane nove snežne padavine, ki bodo dodatno odebelile snežno odejo. Napovedi kažejo na stabilno zimsko vreme, ki bo po besedah strokovnjakov prizaneslo prebivalcem in infrastrukturi, saj temperature ne bodo dosegle rekordno nizkih vrednosti, značilnih za ta letni čas. Poudarek ostaja na kopičenju snega, medtem ko bo temperaturno nihanje ostalo v mejah normale za začetek januarja v osrednji Rusiji. Informacije temeljijo na uradnih podatkih državne tiskovne agencije TASS.

Zaradi izjemno močnega sneženja in snežnih zametov so ruske in gruzijske oblasti popolnoma zaprle mejni prehod Zgornji Lars, ki predstavlja edino kopensko povezavo med državama. Več sto osebnih in tovornih vozil je v petek, 2. januarja, obtičalo v večkilometrskih kolonah na obeh straneh meje. Po poročanju lokalnih virov in medijev je promet čez prelaz Križ onemogočen za vse vrste vozil, saj snežni plugi kljub neprekinjenemu delu ne uspejo sproti očistiti cestišča. Na območju vlada kritična situacija, saj so številni potniki in turisti ujeti v mrazu brez informacij o tem, kdaj bo promet ponovno sproščen. Mejni prehod Zgornji Lars je ključna prometna žila, ki je zaradi svoje nadmorske višine in zahtevnega terena pogosto tarča neizprosnih vremenskih razmer. Intervencijske službe so na terenu, vendar močno sneženje in veter še naprej otežujeta kakršno koli varno prehajanje meje.

V noči na 2. januar so v Rusiji zabeležili rekordno nizke temperature od začetka letošnje koledarske zime. V Moskvi in osrednjem delu države so meteorologi izmerili najhladnejšo noč, pri čemer so se na glavni mestni vremenski postaji VDNX temperature spustile do minus 13,9 stopinje Celzija. Kot je sporočil Evgenij Tiškovec, vodilni strokovnjak vremenskega centra Fobos, je bil ta mraz najizrazitejši v trenutni zimski sezoni. Izrazit padec temperatur so zabeležili tudi na jugu države, kjer je Krasnodar doživel najhladnejšo noč s temperaturami do minus 10,4 stopinje Celzija. Po navedbah meteorologa Mihaila Leusa gre za nenaden vremenski preobrat, ki je sledil razmeroma milim decembrskim temperaturam. Napovedi kažejo na nadaljevanje hladnega vala v osrednji Rusiji, kar vpliva na infrastrukturo in vsakdanje življenje prebivalcev v začetku novega leta.

V glavnem mestu Majkop in petih okrožjih ruske republike Adigeja so zaradi močnega sneženja in snežnih zametov razglasili izredne razmere. Odločitev o uvedbi posebnega režima je prek družbenega omrežja Telegram sporočil vodja republike Murat Kumpilov, potem ko so vremenske razmere resno ohromile lokalno infrastrukturo in prometne povezave. Izredne razmere poleg glavnega mesta vključujejo še Majkopsko, Giaginsko, Krasnogvardejsko, Šovgenovsko in Košehabelsko okrožje. Lokalne oblasti so se za ta korak odločile, da bi pospešile odpravljanje posledic snežnega neurja in zagotovile delovanje nujnih služb. Obilne padavine so povzročile težave pri oskrbi in gibanju prebivalstva, vendar natančni podatki o morebitni gmotni škodi ali žrtvah za zdaj niso bili objavljeni.

V Krasnodarski regiji na jugu Rusije sta se zaradi obilnih snežnih padavin in teže mokrega snega podrli strehi dveh stanovanjskih objektov, kar je povzročilo smrtne žrtve in poškodbe. V mestu Belorečensk se je pod pritiskom snega vdal ostrešje zasebne hiše na ulici Festivalna, pri čemer je življenje izgubila 22-letna ženska, ena oseba pa je bila zaradi poškodb prepeljana v bolnišnico. Lokalne oblasti so potrdile, da so reševalne ekipe nemudoma posredovale na kraju nesreče. Drugi incident se je zgodil v naselju Stepni, kjer se je porušila streha dvoetažnega večstanovanjskega objekta. Čeprav v tem primeru ni bilo poškodovanih, so oblasti iz stavbe evakuirale 20 stanovalcev. Te so začasno namestili v prostore lokalne osnovne šole, kjer so vzpostavili center za nujno pomoč. Regija se spopada z izrednimi vremenskimi razmerami, ki so močno obremenile dotrajano infrastrukturo in povzročile logistične težave pri zagotavljanju varnosti prebivalstva.

V Moskvi so mestne službe zaradi napovedanega obilnega sneženja prešle v okrepljen način delovanja, saj sinoptiki predvidevajo, da bo do 5. januarja 2026 v ruski prestolnici zapadlo do 25 centimetrov novega snega. Po navedbah tiskovne službe kompleksa mestnega gospodarstva bodo padavine vztrajale več dni zapored, zaradi česar so ekipe za čiščenje snega organizirane v štiriindvajseturnih izmenah. Mestne oblasti so poudarile, da bodo dela na terenu potekala neprekinjeno, dokler se razmere ne stabilizirajo. Trenutne vremenske napovedi kažejo na povečano intenzivnost padavin prav v času novoletnih in božičnih praznikov, kar predstavlja dodaten logistični izziv za vzdrževanje prevoznosti mestnih ulic in varnosti v prometu. Čistilne akcije vključujejo tako strojno kot ročno odstranjevanje snega s ključnih prometnic in pešpoti.

V Moskvi so meteorologi za konec novoletnih praznikov napovedali izrazito ohladitev s temperaturami, ki se bodo spustile do 20 stopinj Celzija pod ničlo. Po navedbah Jevgenija Tiškovca, vodilnega strokovnjaka vremenskega centra Fobos, bodo to prve tako nizke temperature letošnje zime. Ohladitev se bo stopnjevala postopno, vrhunec pa naj bi dosegla v zadnjem prazničnem koncu tedna. Vremenske razmere v ruski prestolnici se bodo začele zaostrovati že v novoletni noči, ko pričakujejo med 10 in 13 stopinj pod ničlo, v okolici mesta pa do minus 17 stopinj Celzija. Poleg mraza rusko prestolnico pestijo tudi obilne snežne padavine; višina snežne odeje v Moskvi znaša okoli 23 centimetrov, v nekaterih delih moskovske regije pa že presega 26 centimetrov. Led na vodnih površinah je dosegel debelino med 4 in 9 centimetri, kar potrjuje vrnitev za ta letni čas značilnih vremenskih pogojev. Napovedi kažejo, da bo obdobju najhujšega mraza sledilo novo sneženje z močnim vetrom in snežnimi zameti, kar bo dodatno otežilo razmere v prometu in vsakodnevno življenje prebivalcev po zaključku prazničnih dni.

Osem držav članic skupine OPEK+, ki izvajajo prostovoljne omejitve proizvodnje nafte, je v nedeljo, 4. januarja 2026, potrdilo odločitev o ohranitvi trenutnih proizvodnih kvot tudi v februarju in marcu. Predstavniki držav so se za ta korak odločili zaradi sezonskih dejavnikov in z namenom zagotavljanja stabilnosti na svetovnem naftnem trgu. Odločitev pomeni, da se načrtovano postopno povečevanje črpanja nafte ponovno zamika. Prvotni načrt o povečanju proizvodnje je bil pripravljen že novembra lani, vendar so ga ministri zaradi razmer na trgu že večkrat zamaknili. Skupina osmih držav, v kateri imata ključno vlogo Savdska Arabija in Rusija, s tem ohranja previden pristop pri oskrbi trga s surovo nafto. Naslednji pregled tržnih razmer in morebitna prilagoditev kvot bosta izvedena na prihodnjih mesečnih srečanjih, ko bodo jasnejši podatki o spomladanskem povpraševanju.

Turški minister za energetiko Alparslan Bayraktar je sporočil, da je prvi energetski blok prve turške jedrske elektrarne Akkuyu dosegel 95-odstotno stopnjo pripravljenosti. Kljub visokemu nivoju dokončanosti se je časovni načrt za zagon prvega reaktorja zamaknil v leto 2026. Prvotni načrti so predvidevali zaključek del do aprila 2025, vendar so pandemija in politične ovire pri nabavi ključne opreme povzročile zamude. Projekt, ki ga Turčija izvaja v strateškem partnerstvu z rusko državno korporacijo Rosatom, bo po dokončanju vključeval štiri energetske bloke z reaktorji ruske zasnove. Vsak posamezen reaktor z močjo 1200 megavatov po ministrovih besedah zagotavlja stabilno oskrbo z energijo, kar je primerljivo s sončno elektrarno moči 5000 megavatov. Turčija namerava s tem projektom diverzificirati svojo energetsko mešanico, ob tem pa do leta 2035 načrtuje tudi znatno povečanje zmogljivosti iz obnovljivih virov energije na 120 tisoč megavatov.

Ruska federacija je v obdobju od januarja do septembra 2025 prevzela vlogo največje uvoznice mandarin na svetu. Po podatkih platforme Združenih narodov Comtrade in drugih odprtih virov je država v tem času uvozila 486.800 ton teh citrusov, kar predstavlja približno 17 odstotkov oziroma eno šestino celotnega svetovnega uvoza. Skupni svetovni obseg uvoza mandarin je v omenjenem obdobju znašal približno 2,7 milijona ton. Rusija se je na vrh lestvice uvrstila pred druge velike trge, kjer so mandarine prav tako tradicionalno priljubljene v maloprodaji in segmentu svežega sadja. Ta podatek kaže na izjemno visoko povpraševanje na ruskem trgu, kjer ti citrusi ostajajo ključni del prehranskih navad prebivalstva, zlasti v hladnejših mesecih. Analitiki agencije RIA Novosti so poudarili, da je Rusija s tem dosegom postala vodilna globalna sila pri porabi teh sadežev iz svetovnih zalog.

V jedrski elektrarni Zaporožje (ZAES) so v soboto, 3. januarja, poročali o samodejnem izklopu rezervnega daljnovoda 'Ferosplavna-1' z močjo 330 kV. Kot so sporočili predstavniki največje evropske jedrske elektrarne, ki je trenutno pod ruskim nadzorom, je do prekinitve oskrbe prišlo zaradi sprožitve zaščitnih mehanizmov. Incident se je zgodil na enem izmed ključnih napajalnih vodov, ki elektrarni zagotavljajo potrebno električno energijo za hlajenje reaktorjev in vzdrževanje varnostnih funkcij. Izklop daljnovoda predstavlja ponovno tveganje za stabilnost napajanja objekta, čeprav poročila ne navajajo neposredne nevarnosti za jedrsko varnost. Dogodek sledi obdobju relativne stabilnosti, ko je bil omenjeni vod po predhodnih popravilih ponovno vzpostavljen. Uprava elektrarne trenutno preiskuje vzroke za aktivacijo zaščite, medtem ko razmere spremlja tudi Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA). Napajanje objekta je zdaj odvisno od preostalih razpoložljivih povezav z zunanjim omrežjem, kar poudarja krhkost energetske infrastrukture v vojnem območju.

Direktor jedrske elektrarne Zaporožje Jurij Černičuk je v uradni izjavi zavrnil možnost kakršnega koli skupnega fizičnega upravljanja objekta z Ukrajino. Černičuk je poudaril, da elektrarna velja za ruski objekt, s čimer se je odzval na razprave v okviru pogajanj o Ukrajini, ki so vključevale predloge o morebitnem režimu skupnega nadzora nad nuklearko. Njegove besede potrjujejo vztrajanje pri popolnem nadzoru nad največjo jedrsko elektrarno v Evropi, ki se nahaja na območju pod rusko zasedbo. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za zagotovitev jedrske varnosti na območju konfliktov. Moskva s temi stališči dodatno utrjuje svojo pozicijo glede lastništva infrastrukture na zasedenih ozemljih, kar neposredno vpliva na diplomatska prizadevanja Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) za vzpostavitev varnostnega območja okoli elektrarne. Černičukova zavrnitev skupnega nadzora kaže na globok prepad med stranema v konfliktu in zmanjšuje verjetnost za hitro rešitev vprašanja upravljanja objekta.

Ruska državna korporacija Rosatom je sporočila, da so prvi energetski blok nove jedrske elektrarne Kursk II uspešno priključili na enotni energetski sistem Ruske federacije. Priključitev se je zgodila 31. decembra 2025, ko je blok dosegel moč 240 megavatov, uradno obratovanje pa se je začelo s 1. januarjem 2026. Gre za pomemben tehnološki mejnik, saj novi blok uporablja napredni reaktor tipa VVER-TOI. V fazi energetskega zagona bodo moč reaktorja postopoma povečevali do ravni med 35 in 40 odstotki nazivne moči, preden bo dosegel polno operativno zmogljivost. Projekt Kursk II je ključen za nadomestitev starih zmogljivosti obstoječe jedrske elektrarne Kursk, ki so jo postopoma začeli zapirati. Nova elektrarna naj bi zagotavljala stabilno oskrbo z električno energijo za osrednji del Rusije in krepila energetsko varnost države v prihodnjih desetletjih.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zatrdil, da je Ukrajina z 91 droni napadel njegovo rezidenco Dolgiye Borody. Čeprav Moskva za svoje trditve ni predložila dokazov, je Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim dejanjem, kar je resno ogrozilo nedavno dosežen napredek pri oblikovanju mirovnega sporazuma. Ameriška obveščevalna služba CIA je kasneje navedbe Kremlja zavrnila kot neutemeljene, saj naj bi ukrajinske sile v resnici ciljale oddaljen vojaški objekt v isti regiji, ki so ga napadle že v preteklosti. Vzporedno z zaostrovanjem retorike je Rusija okrepila svojo vojaško prisotnost v regiji. Putin je podpisal odlok o vpoklicu vojaških rezervistov za leto 2026, ki bodo zadolženi za varovanje ključne energetske infrastrukture, zlasti objektov družbe Gazprom, ki beleži rekordno nizke ravni izvoza plina v Evropo. Hkrati so iz Belorusije prišli posnetki operativne namestitve ruskih hipersoničnih raketnih sistemov Orešnik. Ti sistemi, ki lahko nosijo jedrske konice, so po mnenju zahodnih analitikov namenjeni odvračanju držav članic zveze NATO od nadaljnje podpore Ukrajini.

Ameriški Urad za nadzor nad tujim premoženjem (OFAC) je srbskemu podjetju "Naftna industrija Srbije" (NIS), ki je v ruski lasti, izdal začasno licenco za operativno delovanje do 23. januarja 2026. Ta odločitev začasno odpravlja sankcije, ki so podjetju oteževale poslovanje.

V kozmetični kliniki Elmas Clinic v Tokmakovem perulku v Moskvi je 4. januarja prišlo do tragičnega incidenta, ko je 30-letna pacientka med posegom doživela klinično smrt. Po navedbah ruskih virov je med kozmetičnim postopkom prišlo do nenadnega anafilaktičnega šoka, ki je povzročil zastoj srca. Kljub takojšnjemu nudenju prve pomoči in oživljanju na kraju dogodka so bili zapleti preveč hudi. Pacientko so po incidentu nemudoma prepeljali v bolnišnico, vendar ji zdravniki niso mogli več pomagati. Po poročanju kanala 112 je ženska kasneje v bolnišnici umrla. Preiskovalni organi bodo zdaj ugotavljali morebitno odgovornost klinike in ali so bili med postopkom upoštevani vsi varnostni protokoli ter ali je bila pacientka ustrezno testirana na morebitne alergije pred začetkom zdravljenja.

Ruska vlada je sprejela odločitev o uvedbi novega poklica v zdravstvenem sistemu, in sicer zdravnika za medicino zdrave dolgoživosti. Po poročanju tiskovne agencije RIA Novosti naj bi se nova funkcija uradno uveljavila leta 2026, ko se bo razširila obstoječa nomenklatura delovnih mest v zdravstvu. Rusko ministrstvo za zdravje je prejelo navodilo, da mora do 1. aprila v seznam zdravniških poklicev vključiti naziv zdravnik za medicino zdrave dolgoživosti. Uvedba nove specializacije je neposredno povezana z izvajanjem strategije v interesu starejših državljanov do leta 2030. Kot je poudaril predsednik vlade Mihail Mišustin, sta podaljševanje pričakovane življenjske dobe in podpora aktivnemu staranju postala prednostni nalogi državne politike. Strokovnjaki na tem področju se bodo osredotočali predvsem na sistemsko preprečevanje s starostjo povezanih bolezni in ohranjanje visoke kakovosti življenja v poznejših letih, kar sledi usmeritvam predsednika Vladimirja Putina o uporabi sodobne tehnologije in medicine za podaljšanje človeškega življenja.

Predsednik komisije Državljanske zbornice Ruske federacije za demografijo, zaščito družine, otrok in tradicionalnih družinskih vrednot Sergej Ribalčenko je pozval ruske oblasti k preučitvi in uvedbi pozitivnih praks protialkoholnih kampanj iz obdobja Sovjetske zveze. Po njegovih besedah so se tovrstni ukrepi v preteklosti izkazali za izjemno učinkovite, saj so neposredno vplivali na zmanjšanje stopnje umrljivosti in hkrati spodbudili rast rodnosti v državi. Ribalčenko je poudaril, da bi morala Rusija pri oblikovanju sodobne demografske politike aktivneje izrabljati pretekle izkušnje, zlasti tiste iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ob tem je opozoril, da se je treba izogniti morebitnim negativnim stranskim učinkom preteklih kampanj in se osredotočiti zgolj na elemente, ki so prinesli dokazljive izboljšanje javnega zdravja. Predlog prihaja v času, ko se ruska država sooča z resnimi demografskimi izzivi in si prizadeva za ohranitev tradicionalnih družinskih vrednot.

Ruski Nacionalni raziskovalni center za epidemiologijo in mikrobiologijo Gamaleja je objavil rezultate predkliničnih raziskav novega mRNR cepiva za zdravljenje melanoma. Po besedah znanstvenega vodje centra Aleksandra Gincburga je učinkovitost cepiva v poskusih na živalih presegla 90 odstotkov. Projekt poteka pod okriljem ruskega ministrstva za zdravje, ki je potrdilo uspešnost dosedanjih testiranj. Novo terapevtsko cepivo se od klasičnih preventivnih cepiv razlikuje po tem, da je namenjeno zdravljenju že obolelih bolnikov. Gincburg je pojasnil, da so rezultati spodbudni in predstavljajo pomemben korak v razvoju onkoloških zdravil na podlagi tehnologije mRNR. Pacienti naj bi bili po napovedih ministrstva deležni zdravljenja takoj, ko bodo zaključene vse potrebne faze kliničnega preizkušanja na ljudeh in pridobljena ustrezna dovoljenja. Razvoj tega zdravila bi lahko bistveno spremenil protokol zdravljenja kožnega raka v Rusiji in širše.

V ruski republiki Dagestan se je novoletno praznovanje sprevrglo v tragično nesrečo, v kateri je moški zaradi neprevidne uporabe pirotehnike izgubil obe dlani. Po navedbah tamkajšnjega ministrstva za izredne razmere je do eksplozije petarde prišlo v času prehoda v novo leto, pri čemer so bile poškodbe tako hude, da so mu morali amputirati obe roki v predelu zapestja. Lokalne oblasti so sporočile, da so reševalne službe nemudoma posredovale, vendar moškemu niso mogle rešiti okončin. Incident znova odpira vprašanja o varnosti uporabe pirotehničnih sredstev med prazniki, saj so ruske službe za zaščito in reševanje na prvi dan novega leta poročale o več podobnih nesrečah po vsej državi, ki so bile posledica nepravilnega rokovanja z eksplozivnimi telesi.

V ruskem mestu Sankt Peterburg se je med praznovanjem novega leta zgodila huda nesreča s pirotehniko, v kateri je bil udeležen šestletni deček. Po dostopnih podatkih je v dečkovi roki eksplodiral ognjemet, kar je povzročilo hude telesne poškodbe. Po dogodku so ga nemudoma prepeljali v državno pediatrično medicinsko univerzo v Sankt Peterburgu (SPbGPUM), kjer so zdravniki opravili nujno in zahtevno operacijo. Zdravstveno osebje je potrdilo, da je bila operacija ključna za oskrbo poškodb, ki jih je povzročila eksplozija. Dogodek znova odpira vprašanja o varnosti uporabe pirotehničnih sredstev v bližini otrok in o nadzoru nad tovrstnimi nevarnimi predmeti med prazničnimi dnevi. Podrobnosti o trenutnem zdravstvenem stanju dečka in stopnji trajnih posledic za zdaj še niso v celoti znane, vendar so poškodbe označili za težke.

V prvih urah leta 2026 se je v moskovskih porodnišnicah in perinatalnih centrih rodilo 44 otrok, med katerimi je bilo 18 dečkov in 26 deklic. Prva deklica se je rodila točno ob polnoči v porodnišnici Kommunarka, tehtala pa je 2,38 kilograma. Po navedbah namestnice župana Moskve Anastasije Rakove je najtežji novorojenček tehtal 4,24 kilograma, najmanjši pa le 1,48 kilograma. Zdravstveno osebje v prestolnici, vključno z ginekologi, neonatologi in medicinskimi sestrami, skrbno spremlja stanje vseh novorojenčkov, ki so trenutno v oskrbi skupaj s svojimi materami. O podobnih dogodkih so poročali tudi iz Minska, kjer sta se v novoletni noči rodili dve deklici. Lokalne oblasti v obeh prestolnicah so poudarile pomen ustrezne medicinske pomoči in stalnega nadzora v prazničnem času.

V mestu Dmitrov v Moskovski oblasti se je v torek, 31. decembra, pripetila huda nesreča pri uporabi pirotehničnih sredstev. Najstnik je utrpel resne poškodbe očesa, ko je na družinskem posestvu poskušal prižgati ognjemet, ki je eksplodiral neposredno pred njegovim obrazom, še preden se mu je uspelo umakniti na varno razdaljo. Po poročanju kanala Baza je družina načrtovala praznično pirotehnično predstavo na svojem vrtu, vendar se je praznovanje sprevrglo v tragedijo zaradi domnevno nekakovostne pirotehnike. Poškodovanega mladostnika so nemudoma oskrbeli, po prvih informacijah pa je skoraj oslepel na eno oko. Lokalni organi zadevo še preiskujejo, da bi ugotovili izvor nevarnih izdelkov.