Ameriške sile v Venezueli zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo

Ameriške vojaške sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, med katero so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je akcijo označil za »briljantno operacijo«, ki je bila usmerjena proti »narkoterorističnemu diktatorju«, odgovornemu za tihotapljenje prepovedanih drog v Združene države in Evropo. Po navedbah Bele hiše so bili Maduro in Floresova nemudoma prepeljani v New York, kjer se bosta soočila z obtožnico zaradi zarote za narkoterorizem in nezakonitega uvoza kokaina. Operacija, ki je vključevala zračne napade na strateške cilje v Caracasu, je sprožila burne odzive v mednarodni skupnosti. Rusko zunanje ministrstvo je napad obsodilo kot dejanje oborožene agresije, medtem ko so se v britanskem parlamentu pojavili pozivi premierju Keirju Starmerju, naj obsodi »gangstersko politiko« Donalda Trumpa. Medtem ko Washington napoveduje začasno upravljanje države in prevzem nadzora nad venezuelskimi naftnimi rezervami, so sosednje države, kot je Kolumbija, že okrepile varnost na mejah. Kritiki opozarjajo, da bi tovrstno enostransko posredovanje brez odobritve kongresa lahko pomenilo konec veljavnosti resolucije o vojnih pooblastilih in dalo »zeleno luč« drugim velesilam za podobne vojaške posege.

Ameriška vojska je pod ukazom predsednika Donalda Trumpa v soboto, 3. januarja 2026, izvedla bliskovito vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela s silovitimi eksplozijami v mestu in zračnimi napadi na strateške cilje, Trump pa jo je kasneje označil za »briljanten uspeh«. Po navedbah Bele hiše so Madura in njegovo soprogo s helikopterjem in ladjo prepeljali v New York, kjer so proti njima že vložili obtožnice zaradi narkoterorizma, tihotapljenja kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Med operacijo je bilo poškodovanih nekaj ameriških vojakov, vendar smrtnih žrtev na njihovi strani ni bilo. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Medtem ko Rusija operacijo obsoja kot dejanje oborožene agresije, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski namignil, da bi morale ZDA podobno ravnati tudi z drugimi diktatorji. V Veliki Britaniji so se v stranki laburistov pojavili pritiski na premierja Keira Starmerja, naj dejanje obsodi kot »gangstersko politiko«. Združene države Amerike nameravajo začasno prevzeti vodenje Venezuele in izkoriščati njene naftne vire, dokler ne bo mogoč varen prenos oblasti na prehodno voditeljico Delcy Rodríguez, ki pa jo je Trump že opozoril, da bo za nesodelovanje plačala visoko ceno. Analitiki hkrati opozarjajo, da bi ta precedens lahko opogumil države, kot sta Kitajska in Rusija, za podobna vojaška posredovanja v tujini.

Ameriška vojska je v soboto, 3. januarja 2026, izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za "briljantno", se je začela s silovitimi zračnimi napadi na strateške cilje v prestolnici Caracas, vključno z letališči in komunikacijskimi centri. Po navedbah Trumpa so specialne enote Madura zajele v hiši, ki je bila utrjena kot utrdba, in ga nato preko ladje USS Iwo Jima prepeljale v New York, kjer se že nahaja v priporu. Zvezno tožilstvo v New Yorku je proti Maduru in njegovi soprogi že vložilo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja težkega orožja in eksplozivnih naprav. Medtem ko Trump napoveduje, da bodo ZDA začasno upravljale z Venezuelo do varnega prenosa oblasti in začele z izkoriščanjem tamkajšnjih naftnih zalog, se mednarodni odzivi stopnjujejo. Kitajska in Rusija sta dejanje ostro obsodili kot agresijo in kršitev mednarodnega prava, v Londonu pa se britanska vlada pod vodstvom Keirja Starmerja sooča z notranjimi pritiski poslancev, naj obsodi tovrstno "gangstersko politiko". Operacija je sprožila tudi pretrese na finančnih trgih, kjer je vrednost bitcoina padla pod 90.000 dolarjev.