Trump razmišljal o vojaškem posredovanju v Venezueli, a se boji neuspeha

ZDA krepijo svojo vojaško prisotnost v bližini Venezuele, kar vključuje tudi pooblastila Cie za prikrite operacije. Predsednik Trump je napovedal načrte za boj proti tihotapcem mamil na kopnem, po tem ko je ameriška mornarica napadla več plovil v Karibskem morju, za katere se domneva, da prevažajo droge. Kot odgovor na to je Venezuela izvedla vojaške vaje, predsednik Maduro pa je obtožil Trumpa, da je Cii ukazal, naj napade in uniči njegovo vlado. Washington je okrepil vojaško prisotnost ob venezuelskih obalah, kar vzbuja strah pred operacijo za strmoglavljenje Madurovega režima.

Donald Trump je izrazil dvom o tem, da bi Združene države šle v vojno z Venezuelo. Kljub naraščajočim napetostim je ponovil, da so dnevi Nicolása Madura na oblasti šteti. Trump se je izognil potrditvi ali zanikanju, ali ima njegova vlada načrte v zvezi z Venezuelo.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaškem posredovanju v Venezueli napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele nadzor nad državo. Po zajetju predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores je Trump na tiskovni konferenci na Floridi pojasnil, da bodo ZDA upravljale državo, dokler ne bo mogoč miren prehod k novemu vodstvu. Washington namerava ustanoviti posebno skupino uradnikov, ki bodo nadzorovali venezuelsko upravo in preprečili vrnitev prejšnjega političnega sistema. Mednarodna javnost se na napovedi odziva s precejšnjo mero skepticizma, saj mnogi analitiki ocenjujejo, da so pravi cilji Washingtona gospodarski interesi oziroma dostop do obsežnih venezuelskih naftnih zalog. Kritike prihajajo tudi iz Nemčije, kjer je kancler Friedrich Merz stopil v bran ameriškim dejanjem in Madura obtožil uničenja države. Kritiki v Evropi Merzu očitajo pomanjkanje avtonomije in morebitno sokrivdo pri kršenju mednarodnega prava, medtem ko se v latinskoameriški regiji krepijo strahovi, da bi Venezuela lahko postala trajno ameriško ozemlje.