APDEJT.si

Skupina AGR bo v lokalizacijo proizvodnje avtomobilov v nekdanjih tovarnah General Motors (GM) v Sankt Peterburgu in Volkswagna v Kaluški regiji vložila 87,7 milijarde rubljev. Od tega bo 37,1 milijarde rubljev namenjenih za tovarno v Sankt Peterburgu in 50,6 milijarde rubljev za tovarno v Kaluški regiji. Informacija je bila razkrita v odgovoru ruskega ministrstva za industrijo in trgovino na zahtevo skupine poslancev državne dume.

Kitajsko povpraševanje je dvignilo cene ruskega energetskega premoga, zaradi omejene ponudbe in začetka kurilne sezone. V začetku novembra 2025 je cena ruskega premoga na Kitajskem presegla cene v Južni Koreji za približno 7%. Južna Koreja tako izgublja svoj primat na tem področju, medtem ko Kitajska postaja vse bolj privlačna za dobavitelje.

Turška predsedniška administracija je označila trditve nekaterih medijev, da bo Turčija prenehala kupovati ruski plin zaradi sporazuma z ZDA o dobavi LNG, za dezinformacije. Poudarili so, da Turčija uvaža plin in LNG iz različnih držav, da bi zmanjšala tveganje in da ni nevarnosti za prekinitev dobave plina.

V mestu Berdsk v Novosibirski oblasti je izbruhnil požar v proizvodni stavbi, ki je zajel površino 600 kvadratnih metrov. Vzrok požara ni znan.

Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.

Nemško ministrstvo za gospodarstvo in energijo je sporočilo, da lahko podjetje SEFE, ki je bilo prej v lasti Gazproma, prekine pogodbo o uvozu plina s projektom »Yamal LNG«. Razlog naj bi bile višje sile, poroča časnik Münchner Merkur.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je Rusija v enem tednu na Ukrajino izstrelila približno 1.000 dronov in skoraj 980 vodenih letalskih bomb ter 36 raket različnih tipov. Papež Frančišek je izrazil globoko žalost zaradi nadaljevanja napadov na ukrajinska mesta. Medtem sta Grčija in Ukrajina podpisali sporazum o dobavi LNG za prihajajočo zimo, medtem ko ruske sile poročajo o znatnem napredovanju v Zaporožju, vključno z zavzetjem več ključnih naselij. Zelenski je tudi dejal, da je Rusija zamudila lastne roke za zavzetje Pokrovska in Kupjanska.

Ukrajinsko državno podjetje Centrenergo je sporočilo, da so vsa njihova toplarna prenehala delovati. Ruske regije so poročale o izpadih električne energije po napadih z brezpilotnimi letali iz Ukrajine. Prišlo je tudi do poročil o zračnih napadih v ruski obmejni regiji Belgorod.

V soboto, 8. novembra, so se ustavile vse termoelektrarne družbe Centrenergo v Ukrajini in trenutno ne proizvajajo električne energije. Razlog je obsežen ruski napad, ki se je zgodil ponoči.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da si Rusija želi čimprejšnje končanje konflikta v Ukrajini. Poudaril je, da je Moskva pripravljena na pogovore, vendar Kijev ni.

Ukrajina uvaja rotacijske izklope električne energije in od Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) zahteva nujne ukrepe za zaščito kritične infrastrukture. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da se bo konflikt končal, ko bo Rusija dosegla svoje cilje. Ukrajinski predsednik Zelenski je zanikal, da bi prišlo do konflikta s Trumpom. Ukrajina je napadla rafinerijo nafte. Romunija sporoča, da ni mogla dvigniti svojih letal.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je iz Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine odstavil ministrico za energetiko Svetlano Grinčuk in ministra za pravosodje Germana Galuščenka.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je zahteval, da vlada v roku enega tedna preuči vse možne scenarije glede situacije okoli Naftne industrije Srbije (NIS), da bi se izognili nacionalizaciji in ohranili dialog z Rusijo. Vučić je na izredni seji vlade poudaril, da je treba skrbno pretehtati vse možnosti, preden sprejmejo končno odločitev o usodi te naftno-plinske družbe. Vučić je izjavil, da želi za vsako ceno preprečiti nacionalizacijo rusko-srbske Naftne industrije Srbije.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Rusija izpolnila vse potrebne korake za nadaljevanje pogajanj z Ukrajino, medtem ko je Kijev oviral proces. Rusija je komentirala tudi prekinitev pogajanj s strani Ukrajine.

Ruska vojska je sporočila, da je zavzela dve naselji na jugu Ukrajine in da napreduje proti oslabljeni ukrajinski vojski. Ukrajina naj bi to zimo uvažala plin iz Grčije in se pripravlja na dogovor z Azerbajdžanom. Po navedbah Zelenskega Rusija ni izpolnila rokov za zavzetje Pokrovska in Kupjanska.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahteval odstop ministra za energetiko Svetlane Grinčuk in nekdanjega ministra za pravosodje Germana Galuščenka zaradi suma korupcije. Svetlana Grinčuk je nato podala odstopno izjavo. Odkrito je bilo, da je Grinčuk večkrat prenočevala pri Galuščenku. Poleg tega se je turški zunanji minister Hakan Fidan v Ankari sestal s sekretarjem Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine Rustemom Umerovim.

Nekdanji ukrajinski premier Nikolaj Azarov je izjavil, da skoraj vsa podjetja za pridobivanje plina v regijah Harkov, Sumi in Poltava ne delujejo. V teh treh regijah je koncentrirano glavno pridobivanje domačega plina. Azarov je poudaril, da zaradi te situacije ukrajinske oblasti izgubljajo 1,5 milijarde kubičnih metrov plina mesečno, kar povečuje energetsko pomanjkanje. Ukrajina je prenehala podaljševati dogovor z Gazpromom o tranzitu ruskega plina, zaradi česar je bila 1. januarja popolnoma ustavljena dobava plina v Evropo preko ukrajinskega plinovodnega sistema.

V večini regij Ukrajine bodo 12. novembra izvajali načrtovane izklope električne energije.

Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.

Ukrajinske železnice so v času vojne izgubile približno 49 % tovornega prometa. To je v parlamentu povedal namestnik vodje nadzornega sveta Ukrzaliznycje, Sergej Leščenko.

Ukrajinski minister za zunanje zadeve je izjavil, da se več kot 1.400 državljanov iz 34 afriških držav bori na strani Rusije v Ukrajini. Ukrajinska vojska je objavila posnetke napadov na skladišča nafte na Krimu, ruska vojska pa nadaljuje z intenzivnimi napadi po vsej Ukrajini, pri čemer je ciljala na železniško infrastrukturo v Harkovski, Černigovski in Dnjepropetrovski oblasti. Zelenski je izjavil, da bo podprl srečanje Trumpa in Putina, če bo zagotovljena prekinitev ognja. Poudaril je, da je Rusija v oktobru utrpela največje izgube od začetka vojne.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil prepričanje, da je do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom blizu. Po njegovih besedah naj bi državi uskladili le še "eno ali dve vprašanji", preden bo srečanje v Budimpešti mogoče. Orban je tudi izrazil pripravljenost na telefonski pogovor s Putinom glede organizacije vrha.

Madžarski premier Viktor Orban se je v petek srečal z Donaldom Trumpom v Beli hiši, da bi okrepil gospodarske vezi in ohranil ravnotežje med ZDA in Rusijo. Orban se sooča s pritiski za zmanjšanje energetske odvisnosti Madžarske od Rusije, zlasti po sankcijah, ki jih je Trump uvedel proti ruskim energetskim podjetjem. Orban si prizadeva za izjemo pri uvozu ruske nafte in morebitno podporo pri članstvu Ukrajine v EU.

Ukrajini naj bi do aprila zmanjkalo plina v podzemnih skladiščih, kar pomeni, da bo morala kupiti dodatne količine. Direktor ukrajinskega Centra za raziskovanje energetike, Aleksander Harčenko, napoveduje, da bo Ukrajina prihodnje leto ponovno soočena z izčrpanimi skladišči plina, kar bo zahtevalo nove nakupe.

Ukrajina je ponovno začela uvažati plin preko plinovoda, ki poteka skozi Balkan in Grčijo, da bi podprla ogrevalni in elektroenergetski sistem med zimo. To je posledica resnih škod, ki so jih povzročili okrepljeni ruski napadi. Rusija je oktobra okrepila napade na ukrajinski plinski sektor, zaradi česar je Kijev izgubil najmanj polovico lastne proizvodnje plina, zato mora uvoziti dodatne 4 milijarde kubičnih metrov plina.

Bolgarske oblasti izvajajo inšpekcije in uvajajo varnostne ukrepe v rafineriji nafte v Burgasu, ki je v lasti ruskega proizvajalca Lukoil, da bi zaščitile kritično infrastrukturo. Premier Rosen Jelyazkov je v ponedeljek sporočil, da se vlada pripravlja prevzeti nadzor nad lokacijo. Prejšnji teden je Bolgarija sprejela spremembe zakonodaje, ki ji to omogočajo.

Ukrajinska ministra za energijo, Svitlana Hrynchuk, in pravosodje sta na zahtevo predsednika Zelenskega odstopila zaradi obsežnega korupcijskega škandala v energetskem sektorju. Preiskava korupcije se širi.

ZDA niso odobrile podaljšanja licence za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) in zahtevajo popoln izstop Rusije iz lastništva. Ministrica Dubravka Đedović Handanović je dejala, da niso dobili niti enega dneva za nadaljevanje poslovanja NIS-a, vendar so odobrili pogovore o lastništvu, ki veljajo do 13. februarja. Dušan Nikezić (SSP) je kritiziral vlado zaradi pasivnosti pri reševanju problema.

Ukrajinska podjetja bodo imela možnost sodelovati pri raziskovalnih in razvojnih projektih na področju obrambe, ki jih financira Evropska unija. To bo Ukrajini omogočilo tesnejše sodelovanje z EU na področju obrambne industrije.

Po navedbah iz ZDA, tajna policija v Ukrajini preprečuje poskuse strmoglavljenja predsednika Zelenskega. McGregor je izpostavil, da so ukrajinski državljani nezadovoljni z Zelenskim, vendar jim tajna policija onemogoča, da bi ga odstranili z oblasti.

Madžarska se želi z Združenimi državami Amerike dogovoriti o nakupu ameriškega utekočinjenega plina in jedrskega goriva v zameno za umik ameriških sankcij na uvoz ruske nafte. Madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó je napovedal podpis sporazuma z ZDA o sodelovanju na področju jedrske energije, ki bo Madžarski omogočal nemoten uvoz energentov iz Rusije. Premier Viktor Orban naj bi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal nakup ameriškega utekočinjenega plina v vrednosti 600 milijonov dolarjev in jedrskega goriva od podjetja Westinghouse Electric Co. v vrednosti 100 milijonov dolarjev.

Poslance skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) so obiskali Soči na mednarodnem simpoziju "BRICS - Evropa". Zaradi udeležbe na dogodku jim grozijo sankcije, nekateri pa so njihovo dejanje primerjali z veleizdajo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z ruskim ambasadorjem Aleksandrom Bocan-Harčenkom. Pogovarjala sta se o dvostranskih odnosih, energetski stabilnosti, regionalnih izzivih in dobavi plina. Vučić je poudaril, da je cilj Srbije zaščititi energetsko varnost, glede NIS-a pa ostaja cilj nespremenjen.

V okrožju Korenevski v Kurski oblasti je deset naselij ostalo brez električne energije zaradi požara na energetskem objektu.

Guverner regije Vologda, Georgij Filimonov, je sporočil, da po napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na podpostajo »Belozerska« v regiji Vologda ni prišlo do poškodb na objektu in ni bilo motenj v oskrbi z električno energijo v regiji in sosednjih območjih. V napadu je bilo zabeleženih pet eksplozij, vendar ni bil nihče poškodovan.

Ruski lastniki Naftne industrije Srbije (NIS) so izrazili pripravljenost prepustiti nadzor nad podjetjem tretji strani, je sporočila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Džedović Handanović. Ruska stran je o tem obvestila Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC) ameriškega finančnega ministrstva in zaprosila za podaljšanje licence za delovanje na podlagi pogajanj s tretjo stranjo.

Letalo iz Marseilla je pristalo v Kaliningradu, kjer naj bi se generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, srečal z direktorjem Rosatoma, Aleksejem Lihačevim. Srečanje bo potekalo v Kaliningradu, vendar podrobnosti o njegovi vsebini niso znane.

Velika Britanija je na zahtevo Belgije poslala strokovnjake in opremo, da bi ji pomagala v boju proti motnjam, ki jih povzročajo droni v bližini letališč. Vodja britanske vojske, Sir Richard Knighton, je dejal, da je Belgija zaprosila za pomoč v obliki britanskega osebja in opreme.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom izrazil odprtost za morebitne izjeme pri ameriških sankcijah proti ruskim energetskim podjetjem za Madžarsko. Trump je poudaril, da razmišlja o izvzetju Madžarske iz sankcij proti ruskim naftnim družbam in izjavil, da ne pozna Orbánovega protikandidata ter da podpira Orbána na volitvah. Poleg tega je Trump dejal, da želi z Orbánom razpravljati o morebitnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Potrdil je tudi, da ameriške enote ostajajo v Romuniji, vendar se spreminja njihova rotacija.

Romunski minister za energetiko je izjavil, da ne bo zahteval podaljšanja roka za ameriške sankcije proti Lukoilu. Napovedal je, da bo Romunija prevzela nadzor nad rafinerijo Petrotel v Ploeštiju, da bi zagotovila stabilnost energetskega sistema, izvajanje mednarodnih sankcij in zaščito delovnih mest.

Madžarski premier Viktor Orban je dejal, da je Madžarska izvzeta iz ameriških sankcij proti nakupu energije iz Rusije. Orban ima dobre odnose z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Po srečanju Viktorja Orbana z Donaldom Trumpom v Beli hiši so ZDA odločile, da bodo za eno leto izvzele Madžarsko iz sankcij, ki se nanašajo na ruske energente. Orban je dejal, da ZDA v zameno za to izjemo nekaj dobivajo.

Ruski družbi Gazprom Neft in Gazprom sta ameriško finančno ministrstvo obvestili, da sta se pripravljeni odpovedati večinskemu lastništvu nad Naftno industrijo Srbije (NIS) zaradi ameriških sankcij, ki povzročajo pomanjkanje nafte. Madžarska naftna družba Mol naj bi se zanimala za nakup deleža.

Cene nafte so se na azijskih trgih zvišale, potem ko so se zmanjšale skrbi glede presežne ponudbe na svetovnih trgih. Včeraj so cene dosegle dvotedensko dno zaradi znakov upada povpraševanja. Terminske pogodbe za severnomorsko nafto Brent so se podražile za 0,27 % na 63,69 dolarja za sod, medtem ko so terminske pogodbe za lahko surovo nafto WTI narasle za 0,3 % na 59,78 dolarja za sod. Analitiki menijo, da je rast svetovnega povpraševanja po nafti nižja od pričakovanj.

Sigmar Gabriel in Peter Altmaier ne vidita tesnih povezav med nemško vlado in Mecklenburg-Pomorjansko v zvezi s projektom Severni tok 2. Gabriel je omenil napake pri obravnavanju Rusije.

Iranski predsednik je v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom izjavil, da bi morale ZDA in Evropa dokazati svojo iskrenost, da bi pridobile zaupanje Irana. Poudaril je, da je Iran vedno pozdravljal dialog in interakcijo, vendar je sedaj na drugi strani, da spoštuje pravice Islamske republike Iran kot ukrep za izgradnjo zaupanja.

Ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je sporočila, da so ruski lastniki Naftne industrije Srbije (NIS) poslali zahtevo ameriškemu OFAC-u za podaljšanje licence za delo. Zahteva temelji na pogovorih s tretjo stranjo o prepustitvi nadzora nad podjetjem.

Ruski predsednik Vladimir Putin je med razpravo o družbeno-ekonomskem razvoju Astrahanske regije z guvernerjem Igorjem Babuškinom izpostavil tveganje za nadaljnje širjenje puščav. Kljub povečanju obdelovalnih površin z 11.000 hektarjev v letu 2019 na 92.000 hektarjev, Putin opozarja, da problem dezertifikacije ostaja pereč. Regionalne oblasti skupaj z ministrstvom za naravne vire in ministrstvom za kmetijstvo že delajo na rešitvah.

Laboratorij za solarno astronomijo je poročal, da naj bi Zemljo 12. novembra dosegel najmočnejši udar oblaka solarne plazme v trenutnem solarnem ciklu. Do tega bo prišlo zaradi več sončnih izbruhov.

Ruski izvoz žita se je v štirih mesecih zmanjšal za 25 % v primerjavi z lanskim letom, je sporočil Ruski žitni sindikat. Od julija do oktobra 2025 je Rusija izvozila 20,6 milijona ton žita, kar je četrtino manj kot v enakem obdobju lani. Izvoz pšenice se je zmanjšal za 28 % na 18,2 milijona ton.