Osem držav članic skupine OPEK+, ki izvajajo prostovoljne omejitve proizvodnje nafte, je v nedeljo, 4. januarja 2026, potrdilo odločitev o ohranitvi trenutnih proizvodnih kvot tudi v februarju in marcu. Predstavniki držav so se za ta korak odločili zaradi sezonskih dejavnikov in z namenom zagotavljanja stabilnosti na svetovnem naftnem trgu. Odločitev pomeni, da se načrtovano postopno povečevanje črpanja nafte ponovno zamika. Prvotni načrt o povečanju proizvodnje je bil pripravljen že novembra lani, vendar so ga ministri zaradi razmer na trgu že večkrat zamaknili. Skupina osmih držav, v kateri imata ključno vlogo Savdska Arabija in Rusija, s tem ohranja previden pristop pri oskrbi trga s surovo nafto. Naslednji pregled tržnih razmer in morebitna prilagoditev kvot bosta izvedena na prihodnjih mesečnih srečanjih, ko bodo jasnejši podatki o spomladanskem povpraševanju.

Turški minister za energetiko Alparslan Bayraktar je sporočil, da je prvi energetski blok prve turške jedrske elektrarne Akkuyu dosegel 95-odstotno stopnjo pripravljenosti. Kljub visokemu nivoju dokončanosti se je časovni načrt za zagon prvega reaktorja zamaknil v leto 2026. Prvotni načrti so predvidevali zaključek del do aprila 2025, vendar so pandemija in politične ovire pri nabavi ključne opreme povzročile zamude. Projekt, ki ga Turčija izvaja v strateškem partnerstvu z rusko državno korporacijo Rosatom, bo po dokončanju vključeval štiri energetske bloke z reaktorji ruske zasnove. Vsak posamezen reaktor z močjo 1200 megavatov po ministrovih besedah zagotavlja stabilno oskrbo z energijo, kar je primerljivo s sončno elektrarno moči 5000 megavatov. Turčija namerava s tem projektom diverzificirati svojo energetsko mešanico, ob tem pa do leta 2035 načrtuje tudi znatno povečanje zmogljivosti iz obnovljivih virov energije na 120 tisoč megavatov.

Ruska federacija je v obdobju od januarja do septembra 2025 prevzela vlogo največje uvoznice mandarin na svetu. Po podatkih platforme Združenih narodov Comtrade in drugih odprtih virov je država v tem času uvozila 486.800 ton teh citrusov, kar predstavlja približno 17 odstotkov oziroma eno šestino celotnega svetovnega uvoza. Skupni svetovni obseg uvoza mandarin je v omenjenem obdobju znašal približno 2,7 milijona ton. Rusija se je na vrh lestvice uvrstila pred druge velike trge, kjer so mandarine prav tako tradicionalno priljubljene v maloprodaji in segmentu svežega sadja. Ta podatek kaže na izjemno visoko povpraševanje na ruskem trgu, kjer ti citrusi ostajajo ključni del prehranskih navad prebivalstva, zlasti v hladnejših mesecih. Analitiki agencije RIA Novosti so poudarili, da je Rusija s tem dosegom postala vodilna globalna sila pri porabi teh sadežev iz svetovnih zalog.

V jedrski elektrarni Zaporožje (ZAES) so v soboto, 3. januarja, poročali o samodejnem izklopu rezervnega daljnovoda 'Ferosplavna-1' z močjo 330 kV. Kot so sporočili predstavniki največje evropske jedrske elektrarne, ki je trenutno pod ruskim nadzorom, je do prekinitve oskrbe prišlo zaradi sprožitve zaščitnih mehanizmov. Incident se je zgodil na enem izmed ključnih napajalnih vodov, ki elektrarni zagotavljajo potrebno električno energijo za hlajenje reaktorjev in vzdrževanje varnostnih funkcij. Izklop daljnovoda predstavlja ponovno tveganje za stabilnost napajanja objekta, čeprav poročila ne navajajo neposredne nevarnosti za jedrsko varnost. Dogodek sledi obdobju relativne stabilnosti, ko je bil omenjeni vod po predhodnih popravilih ponovno vzpostavljen. Uprava elektrarne trenutno preiskuje vzroke za aktivacijo zaščite, medtem ko razmere spremlja tudi Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA). Napajanje objekta je zdaj odvisno od preostalih razpoložljivih povezav z zunanjim omrežjem, kar poudarja krhkost energetske infrastrukture v vojnem območju.

Izvoz ruskega naravnega plina v Evropo po plinovodih se je v letošnjem letu zmanjšal za 44 odstotkov, s čimer je dosegel najnižjo raven od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Glavna razloga za drastičen upad sta zaprtje tranzitne poti preko Ukrajine in strateška odločitev Evropske unije o postopni opustitvi uvoza ruskih fosilnih goriv. Rusija je bila desetletja ključna dobaviteljica energentov za evropsko gospodarstvo, vendar je geopolitični konflikt povzročil korenite spremembe v energetskih tokovih na celini. Zmanjšanje dobave preko plinovodov sili evropske države v iskanje alternativnih virov, predvsem v obliki utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in povečanja deleža obnovljivih virov energije. Ta trend odraža širša prizadevanja Evropske unije za zagotavljanje energetske neodvisnosti od Moskve, kar je neposredna posledica ruske agresije na Ukrajino in kasnejših sankcij, ki so močno omejile gospodarsko sodelovanje med stranema.

Po obsežnih ruskih napadih v petek zvečer je v Kijevu in okolici še vedno milijon ljudi brez elektrike. Ukrajina je v soboto odgovorila z napadom z droni na Moskvo.

Direktor jedrske elektrarne Zaporožje Jurij Černičuk je v uradni izjavi zavrnil možnost kakršnega koli skupnega fizičnega upravljanja objekta z Ukrajino. Černičuk je poudaril, da elektrarna velja za ruski objekt, s čimer se je odzval na razprave v okviru pogajanj o Ukrajini, ki so vključevale predloge o morebitnem režimu skupnega nadzora nad nuklearko. Njegove besede potrjujejo vztrajanje pri popolnem nadzoru nad največjo jedrsko elektrarno v Evropi, ki se nahaja na območju pod rusko zasedbo. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za zagotovitev jedrske varnosti na območju konfliktov. Moskva s temi stališči dodatno utrjuje svojo pozicijo glede lastništva infrastrukture na zasedenih ozemljih, kar neposredno vpliva na diplomatska prizadevanja Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) za vzpostavitev varnostnega območja okoli elektrarne. Černičukova zavrnitev skupnega nadzora kaže na globok prepad med stranema v konfliktu in zmanjšuje verjetnost za hitro rešitev vprašanja upravljanja objekta.

Kljub izpadu ruske in venezuelske nafte svetovno tržišče ne občuti večjih posledic, saj je ponudba nafte še vedno zelo visoka. Cene nafte se gibljejo okoli 60 ameriških dolarjev za sod, medtem ko se ruska nafta prodaja celo pod 35 dolarji. Velika količina nafte je na voljo v tankerjih po vsem svetu.

Ruski okupatorji so v soboto ponovno napadli plinsko in energetsko infrastrukturo Ukrajine. Tarča napadov s "Shahedi" so bili objekti za pridobivanje plina in termoelektrarna Naftogaz.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zatrdil, da je Ukrajina z 91 droni napadel njegovo rezidenco Dolgiye Borody. Čeprav Moskva za svoje trditve ni predložila dokazov, je Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim dejanjem, kar je resno ogrozilo nedavno dosežen napredek pri oblikovanju mirovnega sporazuma. Ameriška obveščevalna služba CIA je kasneje navedbe Kremlja zavrnila kot neutemeljene, saj naj bi ukrajinske sile v resnici ciljale oddaljen vojaški objekt v isti regiji, ki so ga napadle že v preteklosti. Vzporedno z zaostrovanjem retorike je Rusija okrepila svojo vojaško prisotnost v regiji. Putin je podpisal odlok o vpoklicu vojaških rezervistov za leto 2026, ki bodo zadolženi za varovanje ključne energetske infrastrukture, zlasti objektov družbe Gazprom, ki beleži rekordno nizke ravni izvoza plina v Evropo. Hkrati so iz Belorusije prišli posnetki operativne namestitve ruskih hipersoničnih raketnih sistemov Orešnik. Ti sistemi, ki lahko nosijo jedrske konice, so po mnenju zahodnih analitikov namenjeni odvračanju držav članic zveze NATO od nadaljnje podpore Ukrajini.

V pristanišču Temrjuk v Krasnodarski regiji sta po napadu z droni zagorela dva rezervoarja z naftnimi derivati. Požar se je razširil na približno 2000 kvadratnih metrov. V gašenju sodeluje 70 ljudi in 18 enot tehnike, vključno z reševalci. Po prvih podatkih ni ranjenih. Poškodovanih je tudi nekaj proizvodnih zgradb in kmetijske mehanizacije v vasi.

V okolici Zaporoške jedrske elektrarne (ZAES) je bila dogovorjena začasna prekinitev ognja, ki omogoča izvedbo popravil na rezervni liniji napajanja "Feroslitine-1", ki je bila prekinjena zaradi obstreljevanja. Generalni direktor MAAE, Rafael Grossi, je potrdil prekinitev ognja in poročal o obnovitvi rezervne linije napajanja.

Evropska unija je bila kritizirana, ker naj bi z odločitvijo, da ne zaseže zamrznjenega ruskega premoženja, temveč Ukrajini nameni 90 milijard evrov posojila iz proračuna EU, 'razočarala Kijev'. Ta poteza naj bi Ukrajini onemogočila zagotovljeno financiranje za prihodnji dve leti in otežila zagotavljanje evropske pomoči.

Industrijski obrat v Belorečensku v Krasnodarski regiji je bil poškodovan zaradi padca ostankov drona. Po padcu je izbruhnil požar na površini 20 kvadratnih metrov, ki so ga gasilci hitro pogasili. Poškodovana je bila cev enega od obratov. Podobni incidenti so se decembra zgodili tudi v Novokujbiševsku in Toljatiju.

V dveh vaseh v okrožju Elizovo na Kamčatki so zaradi dolgotrajne prekinitve dobave električne energije razglasili izredne razmere.

Ameriški Urad za nadzor nad tujim premoženjem (OFAC) je srbskemu podjetju "Naftna industrija Srbije" (NIS), ki je v ruski lasti, izdal začasno licenco za operativno delovanje do 23. januarja 2026. Ta odločitev začasno odpravlja sankcije, ki so podjetju oteževale poslovanje.

Minister za zunanje zadeve Marko Đurić je izjavil, da pričakuje, da bo situacija glede Naftne industrije Srbije (NIS), ki je že več kot dva meseca pod ameriškimi sankcijami zaradi ruskega vpliva, pozitivno rešena do konca januarja.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je potrdil, da obstajajo informacije, da predstavniki Gazproma vodijo pogovore o prodaji Naftne industrije Srbije (NIS) madžarski družbi MOL.

Kremlj je zanikal poročila ameriške obveščevalne službe o Putinovih načrtih za osvojitev delov Evrope in Ukrajine, ter zatrdil, da so informacije neresnične. Dmitrij Peskov je komentiral te navedbe. Kiril Dmitrijev naj bi v Miamiju pridobil informacije o ameriških kontaktih z Ukrajinci in Evropejci. Putin naj bi evropske politike žaljivo označil za 'svinje'.

Podjetje Naftna industrija Srbije (NIS) je s strani ameriškega urada za nadzor tujih sredstev (OFAK) prejelo podaljšanje licence za nemoteno delovanje, ki bo veljalo do 23. januarja. Novico je potrdila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović, ki je odločitev ameriških organov označila za izjemno pomembno za stabilnost srbskega energetskega sektorja ob koncu leta. Brez te licence bi se podjetje, ki je v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta, lahko znašlo pod udarom ameriških sankcij, kar bi ohromilo njegovo mednarodno poslovanje. Podaljšanje licence omogoča nadaljevanje oskrbe z nafto in naftnimi derivati na srbskem trgu ter preprečuje neposredne motnje v energetski verigi, ki bi lahko nastale zaradi lastniške strukture podjetja. Srbska vlada poudarja, da gre za ključen korak pri zagotavljanju energetske varnosti države v zimskem obdobju. Čeprav je NIS podvržen mednarodnemu nadzoru zaradi povezav z ruskim kapitalom, tovrstna administrativna dovoljenja Washingtona omogočajo premostitev pravnih ovir, ki jih prinašajo sankcije proti ruskim energetskim velikanom.

Podpredsednik Stranke svobode in pravde (SSP) Dušan Nikezić je ocenil, da ameriški predsednik Donald Trump bolj kot ruski predsednik Vladimir Putin ponižuje srbske oblasti.

Podpredsednik Stranke svobode in pravde (SSP) Dušan Nikezić je ministrico Dubravko Đedović Handanović pozval, naj pojasni, zakaj Srbija ne sodeluje v pogovorih o prodaji NIS-a in poudaril, da ministrica ni tiskovna predstavnica Gazproma in MOL-a.

Ruska agencija za nadzor (Rostehnadzor) je izdala dovoljenje za uporabo prvega bloka Zaporoške jedrske elektrarne za obdobje desetih let. Slovesna podelitev licence je potekala v prisotnosti predstavnikov agencije.

V Sočiju je v nedeljo v stavbi avtoservisa na ulici Transportna izbruhnil požar, ki je zajel površino 1000 kvadratnih metrov. Gasilci so se z ognjem borili s 34 gasilci.

Rafinerija nafte v Pančevu je ponovno začela obratovati, potem ko je družba Naftna industrija Srbije (NIS) prejela potrebno dovoljenje Urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem finančnem ministrstvu. Novico o pridobitvi licence, ki velja do 23. januarja, je potrdila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović. Prekinitev dela je bila posledica usklajevanja s sankcijami, ki jih Združene države Amerike izvajajo proti ruskim pravnim osebam, saj je NIS v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Ponoven zagon rafinerije je ključnega pomena za stabilno oskrbo srbskega trga z naftnimi derivati, saj gre za edini tovrstni objekt v državi. Pridobitev licence OFAC omogoča nemoteno finančno poslovanje in nabavo opreme, kljub lastniški strukturi podjetja. Srbska vlada se je v zadnjem obdobju aktivno pogajala z ameriškimi organi, da bi zagotovila izjemo za NIS in preprečila morebitno energetsko krizo v regiji.

V Rusiji so v letu 2025 najeli za štiri bilijone kreditov. Podpredsednik ruske vlade Marat Husnulin je izjavil, da so v istem obdobju odobrili več kot 912.000 hipotekarnih kreditov.

Srbija je podaljšala plinski dogovor z Rusijo za tri mesece, do konca marca, kar zagotavlja stabilno oskrbo s plinom, rastoče zaloge in nespremenjene cene za gospodinjstva. Trenutno Srbija prejema 22,6 milijona kubičnih metrov plina dnevno iz različnih virov.

Turški minister za energijo je sporočil, da je Rusija odobrila dodatnih 9 milijard dolarjev financiranja za jedrsko elektrarno Akkuyu, ki jo gradi ruska državna družba Rosatom. Ankara pričakuje, da bo elektrarna začela delovati v bližnji prihodnosti.

Generalni direktor Rosatoma Aleksej Lihačov je potrdil, da je ruski predsednik Vladimir Putin sprejel povabilo, da se osebno udeleži slovesnosti polaganja prvega betona za jedrsko elektrarno Paks 2 na Madžarskem. Na dogodek bo povabljen tudi madžarski premier Viktor Orban. Slovesnost je predvidena za začetek februarja.

Prvi ruski podpredsednik vlade Denis Manturov je napovedal, da bodo vse avtomobilske tovarne, ki so jih zapustila tuja podjetja, ponovno začele delovati do poletja 2026. Ta poteza naj bi oživila rusko avtomobilsko industrijo.

Gazprom je leta 2025 Kitajski po plinovodu Sila Sibirije dobavil 38,8 milijarde kubičnih metrov plina, je na sestanku, posvečenem preliminarnim rezultatom leta, izjavil predsednik uprave družbe Aleksej Miller.

Srbski zunanji minister Marko Đurić se je sestal z ruskim veleposlanikom v Beogradu, Aleksandrom Bocan-Harčenkom, s katerim je razpravljal o energetski varnosti Srbije in dogodkih v preteklem letu.

Ruska državna korporacija Rosatom je sporočila, da so prvi energetski blok nove jedrske elektrarne Kursk II uspešno priključili na enotni energetski sistem Ruske federacije. Priključitev se je zgodila 31. decembra 2025, ko je blok dosegel moč 240 megavatov, uradno obratovanje pa se je začelo s 1. januarjem 2026. Gre za pomemben tehnološki mejnik, saj novi blok uporablja napredni reaktor tipa VVER-TOI. V fazi energetskega zagona bodo moč reaktorja postopoma povečevali do ravni med 35 in 40 odstotki nazivne moči, preden bo dosegel polno operativno zmogljivost. Projekt Kursk II je ključen za nadomestitev starih zmogljivosti obstoječe jedrske elektrarne Kursk, ki so jo postopoma začeli zapirati. Nova elektrarna naj bi zagotavljala stabilno oskrbo z električno energijo za osrednji del Rusije in krepila energetsko varnost države v prihodnjih desetletjih.

Na letališču Uralske tovarne civilnega letalstva je letalo "Bajkal" uspešno opravilo prvi polet z ruskim motorjem in domačim propelerjem. Ministrstvo za industrijo in trgovino je objavilo posnetke prvega poleta, ki so ga začeli testirati na letališču Uralske tovarne civilnega letalstva, kjer so letalo razvili. Letalo je opremljeno z novim ruskim motorjem VK-800 in propelerjem AV-901.

Rusko ministrstvo za industrijo in trgovino načrtuje proizvodnjo osmih letal Tu-214 v letu 2026, dvanajst v letu 2027, in od leta 2028 naj bi proizvodnja dosegla 20 enot letno, je dejal vodja ministrstva Anton Alihanov.

Kitajska je prvič izvozila sir v Rusijo, pri čemer je prva pošiljka obsegala 8 ton sira v vrednosti 93.000 ameriških dolarjev. Vrsta sira v dokumentih ni specificirana. Kitajska proizvaja tako lokalne sire iz bivoljega ali jakovega mleka kot tudi evropske vrste sirov.