Trump preklical napotitev Nacionalne garde v ameriška mesta in zagrozil z vojaškim posredovanjem v Iranu
Objavljeno: 3. 1. 2026 12:42
2. jan 9:47
Donald Trump je dejal, da so Združene države pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike, in s tem okrepil napetosti med državama. Iranski uradniki so posvarili, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.
Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo naznanil odločitev, da prekliče načrtovano napotitev pripadnikov Nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. Odločitev sledi nizu pravnih porazov, vključno z razsodbo vrhovnega sodišča, ki je ugotovilo, da predsednik ni izpolnil zakonskih pogojev za uporabo vojaških sil za namene uveljavljanja zvezne zakonodaje o priseljevanju v civilnih mestih. Zakon o Posse Comitatus iz leta 1878 namreč omejuje sodelovanje vojske pri izvajanju civilnih pooblastil. Trump je ob tem na svojem omrežju Truth Social opozoril, da se bodo sile vrnile v močnejši obliki, ko se bo v mestih pod vodstvom demokratov znova povečala stopnja kriminala.
Sočasno je predsednik Trump močno zaostril retoriko do Teherana, kjer se oblasti spopadajo z najobsežnejšimi protesti v zadnjih letih, ki jih je sprožila visoka inflacija. Trump je iranskemu režimu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem, če bodo varnostne sile uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene na napad, kar so iranski uradniki označili za nevarno vmešavanje v notranje zadeve, ki bi lahko destabiliziralo celotno regijo. Do kritik je prišlo tudi znotraj republikanske stranke, kjer mu kongresnica Marjorie Taylor Greene očita odstopanje od neintervencionistične politike.
Kontekst in ozadje
2. jan. 2026
Eskalacija nasilja v Iranu in Trumpova vojaška retorika
V Iranu je število smrtnih žrtev med protestniki naraslo na najmanj deset, medtem ko je Donald Trump prvič odkrito napovedal možnost novih vojaških operacij v sodelovanju z Izraelom. Ta dogodek predstavlja neposreden uvod v trenutne grožnje z intervencijo, saj so iranske oblasti že takrat ostro obsodile ameriško vmešavanje.
Pritisk na Trumpovo administracijo zaradi carinske politike in domačih protestov
Obdobje so zaznamovali naraščajoči protesti proti Trumpovi politiki v ZDA in mednarodna zaskrbljenost zaradi uvedbe carin. Te napetosti so ustvarile politično ozadje, v katerem se je predsednik trudil uveljaviti svojo avtoriteto tako doma kot v tujini.
Uvedba operacije Midway Blitz in militarizacija ameriških mest
Administracija je v Chicagu uvedla operacijo Midway Blitz, kar je bil del širšega prizadevanja za militarizacijo odziva na civilne nemire. Ti ukrepi so služili kot pravna in politična podlaga za kasnejše spore glede uporabe Nacionalne garde, ki so se končali na vrhovnem sodišču.
Prve grožnje z napotitvijo vojske v Portland in Chicago
Trump je prvič resno zagrozil s pošiljanjem zveznih enot v mesta z več kot 80 dnevi protestov, kar je sprožilo ustavno razpravo o mejah predsedniških pooblastil. Lokalni voditelji so takrat Trumpa označili za avtoritarnega voditelja, kar je poglobilo razkol med zvezno in lokalno oblastjo.
Uveljavljanje ameriške dominance in notranji politični spori
V tem obdobju so se vrstili očitki o podrejanju Evropske unije ameriškim interesom in notranji boji znotraj republikanske stranke. Ti dogodki pojasnjujejo trenutne kritike kongresnice Greene, ki Trumpu očita izdajo konservativnih načel neintervencionizma.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost Bližnjega vzhoda in varnostno politiko zveze NATO, katere članica je Slovenija. Morebitno vojaško posredovanje ZDA v Iranu bi povzročilo globalne pretrese na trgu energentov in povečalo varnostna tveganja v Sredozemlju. Prav tako so notranjepolitične razmere v ZDA ključne za slovensko zunanjo politiko zaradi strateškega partnerstva.
Donald Trump je dejal, da so Združene države pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike, in s tem okrepil napetosti med državama. Iranski uradniki so posvarili, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.
Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so protesti zajeli Iran. Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran ubil protestnike. Iranski uradnik je odgovoril na Trumpove grožnje in opozoril ZDA. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.
Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta nasilno zatrl proteste, so se pojavile dodatne kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izjavil, da gre pri Trumpovi grožnji bolj za nafto kot za svobodo govora. Steve Bannon je Trumpa kritiziral in njegovo grožnjo primerjal s politiko Hillary Clinton. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.
Predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države "pripravljene in naložene" za odgovor, če bo Iran ubil več protestnikov, kar je sprožilo opozorilo Teherana, da bi posredovanje destabiliziralo regijo. Iranski uradniki so v odgovor na Trumpove grožnje napovedali povračilne ukrepe. Protesti v Iranu se širijo zaradi gospodarskih razmer.
Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je odzval na proteste in pozval k pogovorom, hkrati pa poudaril, da je treba protestnike 'postaviti na svoje mesto'. Medtem so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Trumpa ponovno zagrozile z intervencijo, če bo Teheran ubil mirne protestnike. Poročila tudi kažejo na porast aretacij protestnikov.
Ameriški predsednik Donald Trump je preko družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskim oblastem z vojaškim posredovanjem, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na akcijo oziroma v stanju polne pripravljenosti, pri čemer je zapisal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo iranski režim začel pobijati. Do groženj prihaja v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, v katerih je po nekaterih poročilih umrlo že najmanj sedem ljudi.
Trumpova retorika je sprožila močne odzive tako v tujini kot znotraj njegove lastne stranke. Teheran je na Združene narode naslovil zahtevo po ukrepanju zaradi ameriških groženj, ki jih označujejo za vmešavanje v notranje zadeve. V Združenih državah so se kritično odzvali nekateri konservativni politiki, kot sta kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, ki poudarjata, da bi morala država reševati domače težave namesto trošenja vojaških virov v tujini. Tudi nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo stališče primerjal s politiko prejšnjih demokratskih administracij, ki jih je Trump v preteklosti kritiziral.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost Bližnjega vzhoda in varnostno politiko zveze NATO, katere članica je Slovenija. Morebitno vojaško posredovanje ZDA v Iranu bi povzročilo globalne pretrese na trgu energentov in povečalo varnostna tveganja v Sredozemlju. Prav tako so notranjepolitične razmere v ZDA ključne za slovensko zunanjo politiko zaradi strateškega partnerstva.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
