Donald Trump zagrozil z vojaškim posredovanjem v Iranu in odstopil od namestitve nacionalne garde v ZDA
Objavljeno: 3. 1. 2026 14:42
2. jan 10:50
Predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države "pripravljene in naložene" za odgovor, če bo Iran ubil več protestnikov, kar je sprožilo opozorilo Teherana, da bi posredovanje destabiliziralo regijo. Iranski uradniki so v odgovor na Trumpove grožnje napovedali povračilne ukrepe. Protesti v Iranu se širijo zaradi gospodarskih razmer.
Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo napovedal umik načrtov za namestitev pripadnikov nacionalne garde v mestih Chicago, Los Angeles in Portland, ki jih vodijo demokrati. Odločitev sledi razsodbi vrhovnega sodišča, ki je ugotovilo, da predsednik ni izpolnil zakonskih pogojev za tovrstno uporabo vojaških sil za namene civilnega uveljavljanja priseljevanja, kar prepoveduje zakon iz leta 1878. Trump je ob tem napovedal, da se bodo sile vrnile v močnejši obliki, ko bo kriminal v omenjenih mestih znova narasel.
Istočasno se je predsednik Trump osredotočil na zunanjo politiko in ostro zagrozil iranskim oblastem zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so v Iranu izbruhnili zaradi visoke inflacije. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje za zaščito miroljubnih protestnikov, če bodo varnostne sile nadaljevale s streljanjem na civiliste. Njegove izjave so sprožile val kritik, med drugimi se je odzvala tudi kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je predsedniku očitala kršitev predvolilnih obljub o neposeganju v tuje spore.
V Iranu se medtem razmere zaostrujejo, saj je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej v soboto ukazal, da je treba protestnike, ki jih je označil za razbojnike, odločno zatreti. V spopadih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi, iranski uradniki pa so v odgovor na Trumpove grožnje napovedali povračilne ukrepe proti ameriškim vojakom na Bližnjem vzhodu. Napetosti dodatno stopnjuje Trumpova potrditev, da so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika Teherana.
Kontekst in ozadje
2. jan. 2026
Stopnjevanje napetosti in prve žrtve protestov
Število smrtnih žrtev v protestih zaradi gospodarskega zloma v Iranu je naraslo na najmanj deset. Donald Trump je prvič javno obljubil pomoč protestnikom, medtem ko so se znotraj republikanske stranke pojavili prvi pomisleki glede energetske ozadja tovrstnih groženj.
Vrhunec napetosti med državama se je zgodil poleti 2025, ko so ZDA izvedle vojaške napade na tri glavne iranske jedrske objekte. Trump je takrat zagrozil s popolnim uničenjem, če bo Teheran nadaljeval z bogatenjem urana, kar predstavlja neposredno predzgodbo trenutnim grožnjam z intervencijo.
"Če bo Iran streljal in nasilno ubijal miroljubne protestnike, kar je njihova navada, jim bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč. Smo pripravljeni in čakamo."
Donald Trump
"Osredotočiti bi se morali na davkoplačevalski denar doma in na obrambo naših od Boga danih svoboščin in pravic."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na globalno varnostno arhitekturo in stabilnost Bližnjega vzhoda, kar ima lahko resne posledice za cene energentov na evropskem trgu, vključno s Slovenijo. Kot članica EU in zveze NATO Slovenija pozorno spremlja ameriško zunanjo politiko, saj morebitna vojaška intervencija v Iranu pomeni destabilizacijo celotne regije in potencialno nove migracijske pritiske na evropske meje.
Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta nasilno zatrl proteste, so se pojavile dodatne kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izjavil, da gre pri Trumpovi grožnji bolj za nafto kot za svobodo govora. Steve Bannon je Trumpa kritiziral in njegovo grožnjo primerjal s politiko Hillary Clinton. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.
Donald Trump je dejal, da so ZDA »pripravljene in napolnjene«, da se odzovejo, če bo Iran pobil protestnike, kar je sprožilo opozorila iz Teherana, da bi ameriško posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je obljubil, da bo ZDA »prišla na pomoč« protestnikom.
Donald Trump je dejal, da so Združene države pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike, in s tem okrepil napetosti med državama. Iranski uradniki so posvarili, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.
Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so protesti zajeli Iran. Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran ubil protestnike. Iranski uradnik je odgovoril na Trumpove grožnje in opozoril ZDA. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.
Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile v stanju polne pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se sooča z gospodarsko krizo in inflacijo. Odločitev je sprožila buren odziv tako v tujini kot znotraj njegove lastne republikanske stranke.
Znotraj ZDA so nekateri vidni republikanci, med njimi kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved. Massie je poudaril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa, in dodal, da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave. Nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon je predsedniku očital, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko nekdanje zunanje ministrice Hillary Clinton. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej dejal, da se država ne bo uklonila grožnjam, Teheran pa je zaradi Trumpovih izjav zahteval ukrepanje Združenih narodov.
Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nasilno zatrl mirne protestnike. Trump je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na akcijo, in dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, ki se na iranskih ulicah borijo proti gospodarski krizi in visokim življenjskim stroškom. Po poročanju tujih medijev so protesti v Iranu v zadnjih dneh terjali že več smrtnih žrtev, zlasti v provincah Lordegan in Azna, kjer naj bi prišlo do neposrednih spopadov med varnostnimi silami in civilisti.
Trumpova retorika je sprožila močne odzive tako v domači kot mednarodni javnosti. V Združenih državah so se kritikam pridružili nekateri člani kongresa, med njimi republikanec Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, ki menita, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Steve Bannon, nekdanji Trumpov strateg, je izjave primerjal s politiko prejšnjih demokratskih administracij. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zavrnil Trumpove grožnje in napovedal, da islamska republika ne bo klonila pod pritiski Washingtona, Teheran pa je zaradi ameriških groženj zahteval ukrepanje Združenih narodov.
Dogajanje neposredno vpliva na globalno varnostno arhitekturo in stabilnost Bližnjega vzhoda, kar ima lahko resne posledice za cene energentov na evropskem trgu, vključno s Slovenijo. Kot članica EU in zveze NATO Slovenija pozorno spremlja ameriško zunanjo politiko, saj morebitna vojaška intervencija v Iranu pomeni destabilizacijo celotne regije in potencialno nove migracijske pritiske na evropske meje.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
