Trump opustil načrte za napotitev Nacionalne garde v ameriška mesta in zagrozil Iranu
Objavljeno: 3. 1. 2026 6:41
2. jan 5:00
Donald Trump je dejal, da so ZDA »pripravljene in napolnjene«, da se odzovejo, če bo Iran pobil protestnike, kar je sprožilo opozorila iz Teherana, da bi ameriško posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je obljubil, da bo ZDA »prišla na pomoč« protestnikom.
Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo napovedal umik od načrtov za napotitev enot Nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. Odločitev sledi razsodbi vrhovnega sodišča in več nižjih zveznih sodišč, ki so takšne namestitve v mesta pod vodstvom demokratov označila za nezakonite, saj niso izpolnjevale zakonskih pogojev za zvezno posredovanje pri izvrševanju imigracijske zakonodaje. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da se bo vojska morda vrnila v močnejši obliki, ko bo kriminal ponovno narasel.
Istočasno je Trump zaostril retoriko na področju zunanje politike, ko je Iranu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem. Obljubil je, da bodo Združene države Amerike »rešile« iranske protestnike, če bo tamkajšnji režim proti njim uporabil smrtonosno silo. Po poročilih o smrtnih žrtvah med demonstracijami zaradi visoke inflacije v Iranu je Trump poudaril, da so ameriške sile pripravljene na napad. To je sprožilo ostre odzive v Teheranu, kjer so uradniki opozorili, da bi ameriško vmešavanje destabiliziralo celotno regijo.
Znotraj republikanske stranke so Trumpove grožnje Iranu naletele na odpor. Kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki se poslavlja od funkcije, je predsednika ostro kritizirala in dejala, da takšna intervencionistična politika izniči načela, za katera so volivci glasovali na volitvah leta 2024. Po njenih besedah bi se morale ZDA osredotočiti na domače prednostne naloge in obrambo pravic lastnih državljanov namesto vpletanja v tuje konflikte.
Kontekst in ozadje
2. jan. 2026
Stopnjevanje napetosti med ZDA in Iranom
Predsednik Trump je ponovil svoje grožnje Iranu z izjavami, da so ZDA vojaško popolnoma pripravljene. Republikanski kritiki, vključno s Thomasom Massiejem, so izpostavili, da gre pri grožnjah bolj za nadzor nad nafto kot za podporo svobodi govora.
Nadaljevanje protestov proti Trumpovi administraciji
V več ameriških mestih so se krepili protesti proti Trumpovi politiki, medtem ko je Trump vlagal tožbe proti medijem, kot je New York Times. Mednarodna skupnost, vključno z Novo Zelandijo, je izrazila zaskrbljenost zaradi uvedbe novih carin.
Militarizacija ameriških mest in operacija Midway Blitz
Trumpova administracija je v Chicagu uvedla operacijo 'Midway Blitz' in stopnjevala grožnje z napotitvijo vojske v mesta z močnim protestnim gibanjem. Istočasno so ZDA namenile finančna sredstva Libanonu za razorožitev gibanja Hezbolah.
Guvernerji zveznih držav so Trumpa označili za avtoritarnega voditelja zaradi načrtov o pošiljanju zveznih agentov v mesta, kot sta Chicago in Portland. V Washingtonu so potekali množični shodi proti federalnemu posredovanju.
Notranjepolitični pritiski in vpliv na Evropsko unijo
Analize so poudarjale Trumpovo prizadevanje za prevlado nad Evropsko unijo, medtem ko se je doma spopadal s kritikami zaradi težav pri izvajanju deportacij in potrjevanju sodniških kandidatov.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost ključnega svetovnega trga v ZDA in varnostne razmere na Bližnjem vzhodu, kar lahko povzroči nihanje cen energentov v Sloveniji. Prav tako so odločitve ameriškega vrha pomembne za slovensko zunanjo politiko v okviru zavezništva NATO.
Donald Trump je dejal, da so Združene države pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike, in s tem okrepil napetosti med državama. Iranski uradniki so posvarili, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.
Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so protesti zajeli Iran. Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran ubil protestnike. Iranski uradnik je odgovoril na Trumpove grožnje in opozoril ZDA. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.
Predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države "pripravljene in naložene" za odgovor, če bo Iran ubil več protestnikov, kar je sprožilo opozorilo Teherana, da bi posredovanje destabiliziralo regijo. Iranski uradniki so v odgovor na Trumpove grožnje napovedali povračilne ukrepe. Protesti v Iranu se širijo zaradi gospodarskih razmer.
Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta nasilno zatrl proteste, so se pojavile dodatne kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izjavil, da gre pri Trumpovi grožnji bolj za nafto kot za svobodo govora. Steve Bannon je Trumpa kritiziral in njegovo grožnjo primerjal s politiko Hillary Clinton. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.
Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naslovil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je poudaril, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile pripravljene ('locked and loaded'), če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. V Iranu se namreč že teden dni vrstijo protivladni protesti zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti domače valute, pri čemer so poročila potrdila smrt več oseb v spopadih z varnostnimi silami.
Trumpove napovedi so sprožile val kritik tudi znotraj njegove lastne Republikanske stranke. Kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene sta javno nasprotovala predsednikovi retoriki, češ da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Massie je ob tem opozoril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa. Na Trumpove grožnje se je odzval tudi Teheran, ki je od Združenih narodov zahteval uradno ukrepanje proti ameriškemu ustrahovanju, medtem ko so analitiki in nekdanji sodelavci, kot je Steve Bannon, opazili odmik od predsednikove prvotne politike 'Amerika na prvem mestu'.
Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskemu režimu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje. Trump je v seriji objav, poslanih v zgodnjih jutranjih urah, zapisal, da je vojska v stanju polne pripravljenosti (locked and loaded), in obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč mirnim protestnikom, če jih bodo iranske oblasti še naprej nasilno zatirale. Povod za predsednikov odziv so bili poročili o naraščajočem številu žrtev med demonstranti, ki v več iranskih mestih že teden dni protestirajo proti gospodarski krizi, visoki inflaciji in propadu nacionalne valute rial. Po razpoložljivih podatkih naj bi bilo v spopadih z državnimi varnostnimi silami ubitih najmanj sedem ljudi.
Trumpova retorika je sprožila val kritik tako v mednarodni skupnosti kot znotraj njegove lastne stranke. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta javno nasprotovala predsednikovim grožnjam in poudarila, da bi morale ZDA prednostno reševati notranje težave ter da predsednik nima pooblastil za napad brez odobritve kongresa. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo držo celo primerjal z zunanjo politiko Hillary Clinton, ki jo je Trump v preteklosti kritiziral. Iran je zaradi groženj že uradno protestiral pri Združenih narodih in zahteval ukrepanje proti »neodgovornim grožnjam« ameriškega predsednika, medtem ko Rusija poziva k zadržanosti v izogib nadaljnji destabilizaciji regije.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost ključnega svetovnega trga v ZDA in varnostne razmere na Bližnjem vzhodu, kar lahko povzroči nihanje cen energentov v Sloveniji. Prav tako so odločitve ameriškega vrha pomembne za slovensko zunanjo politiko v okviru zavezništva NATO.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
