V nemirih na zahodu Irana ubit član prostovoljnih sil Basidž
Objavljeno: pred dvema urama
V mestu Kuhdašt v provinci Lorestan na zahodu Irana je bil med nasilnimi protesti ubit član prostovoljnih varnostnih sil Basidž, še 13 oseb pa je bilo ranjenih. Po navedbah Islamske revolucionarne garde (IRGC) so se protesti, ki so se začeli zaradi gospodarskih razmer, razširili v več mest in trajajo že peti zaporedni dan. Lokalni organi poročajo o spopadih med udeleženci zborovanj in varnostnimi silami, pri čemer so mednarodne tiskovne agencije potrdile več smrtnih žrtev in ranjenih po celotni državi.
Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti v državi, kjer so se protesti zaradi nezadovoljstva z ekonomsko politiko hitro sprevrgli v širše protivladno gibanje. Varnostne sile so na več lokacijah uporabile silo, da bi razgnale množice, kar je privedlo do dodatnih žrtev. Incident v Kuhdaštu sledi obdobju povečanih operacij iranskih oblasti proti različnim virom destabilizacije, vključno z nedavnimi spopadi z militanti na jugovzhodu države.
Kontekst in ozadje
27. avg. 2025
Vojaške operacije na jugovzhodu države in jedrska diplomacija
Iranske varnostne sile, vključno z Islamsko revolucionarno gardo, so v provinci Sistan in Balučistan izvedle operacije, v katerih je bilo ubitih 13 militantov. Hkrati je Teheran sprejel inšpektorje Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), zunanji minister Abas Aragči pa je zagotovil, da zaprtje Hormuške ožine ni uradna politika države.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodki v Iranu so za Slovenijo pomembni predvsem z vidika stabilnosti na Bližnjem vzhodu, kar neposredno vpliva na cene energentov na svetovnih trgih. Slovenija kot članica EU spremlja spoštovanje človekovih pravic v Iranu, vendar dogodek nima neposrednega vpliva na slovensko notranjo politiko.
Med protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi visoke inflacije in padca valute, je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Protesti so se razširili iz Teherana tudi v druge iranske province. Med žrtvami je tudi prostovoljec varnostnih sil. Oblast se pripravlja na ostrejši odziv na demonstracije.
Iran so ohromili splošna ustavitev javnega življenja, nasilni protesti in poglabljanje politične ter gospodarske krize. Oblasti so odredile zaprtje podjetij, izobraževalnih ustanov in vladnih uradov v 21 provincah, medtem ko so se demonstracije zaradi naraščajoče inflacije in padca vrednosti riala razširile po vsej državi. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami so bile potrjene prve smrtne žrtve; v mestu Kouhdasht je bil ubit član paravojaške revolucionarne garde, v mestu Lordegan na jugozahodu države pa sta pod streli varnostnih sil padla najmanj dva demonstranta. Napetosti se stopnjujejo, saj varnostni organi na nekaterih območjih uporabljajo pravo strelivo, očividci pa dogajanje opisujejo kot pravo bojišče.
Predsednik Masoud Pezeshkian je ob priznavanju javnega nezadovoljstva za krizo okrivil slabo upravljanje države, ne pa zunanjih sovražnikov, kar ga postavlja v nasprotje s trdo linijo režima, ki za nemire še naprej obtožuje tuje sile. Gospodarske razmere ostajajo kritične z inflacijo nad 40 odstotki, kar je po rekordnem padcu valute že sprožilo odstop guvernerja centralne banke Mohammada Reze Farzina. Aktivisti opozarjajo, da gre za najobsežnejši upor proti islamski republiki po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini v policijskem pridržanju sprožila val demonstracij po vsej državi. Trenutna ustavitev javnega življenja v dveh tretjinah provinc kaže na resno krhkost režima pod vodstvom vrhovnega voditelja Alija Hameneja.
Med protesti, ki so se razširili po Iranu zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Spopadi so potekali v provincah Lorestan in Chaharmahal ter Bakhtiari. Med žrtvami je bil tudi pripadnik iranskih varnostnih sil. Iranski predsednik je priznal legitimnost pritožb protestnikov glede inflacije in pozval k umiritvi napetosti.
V Iranu so se protesti proti visoki inflaciji in padcu vrednosti nacionalne valute sprevrgli v nasilje, ki je terjalo več smrtnih žrtev. Po poročanju lokalnih medijev in nevladnih organizacij za človekove pravice so bili to najmnožičnejši protesti v državi v zadnjih treh letih. Najhuje je bilo v mestu Lordegan, kjer naj bi varnostne sile streljale na protestnike, kar je povzročilo smrtne žrtve in številne poškodbe.
Demonstracije, ki so se začele kot miren upor proti nevzdržnim gospodarskim razmeram, so hitro prerasle v splošno nezadovoljstvo z režimom. Iranske oblasti so se na nemire odzvale s silo, kar je še dodatno zaostrilo napetosti med prebivalstvom in varnostnimi organi. Organizacije, kot je Hengaw, opozarjajo na prekomerno uporabo sile s strani države, medtem ko se država spopada z eno najhujših gospodarskih kriz v novejši zgodovini, ki jo zaznamujejo drastično povišanje cen osnovnih dobrin in devalvacija riala.
Med protesti v Iranu, ki so jih sprožili visoka inflacija in padec valute, je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Protesti so se razširili na podeželske province, med spopadi pa je bil ubit tudi prostovoljec varnostnih sil. Gre za največje proteste v Islamski republiki v zadnjih treh letih.
V terorističnem napadu na pripadnike Islamske revolucionarne garde (IRGC) v mestu Sarvabad v provinci Kordestan v zahodnem Iranu sta bila ubita dva pripadnika, trije pa ranjeni. Napad je izvedla protiviladska skupina.
Dogodki v Iranu so za Slovenijo pomembni predvsem z vidika stabilnosti na Bližnjem vzhodu, kar neposredno vpliva na cene energentov na svetovnih trgih. Slovenija kot članica EU spremlja spoštovanje človekovih pravic v Iranu, vendar dogodek nima neposrednega vpliva na slovensko notranjo politiko.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.