Iranski vrhovni voditelj napovedal oster odziv na proteste zaradi gospodarske krize

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov v državi popolnoma upravičene, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem tistih, ki jih je označil za izgrednike. Demonstracije, ki so se v nedeljo začele kot izraz nezadovoljstva zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se medtem razširile v več kot dva ducata mest. Prvotni poudarek na življenjskih stroških se je v zadnjih dneh preobrazil v širše politično nezadovoljstvo, ki vključuje tudi študentsko populacijo in trgovce v prestolnici. Hamenej je v govoru ob šiitskem prazniku poudaril, da si predsednik države in visoki uradniki prizadevajo za rešitev težkih gospodarskih razmer v državi, ki jo močno omejujejo mednarodne sankcije. Kljub razumevanju za stiske prebivalstva je vrhovni voditelj napovedal oster odziv oblasti proti vsem, ki bi povzročali nerede ali ogrožali javni red. Napetosti v Iranu so se stopnjevale po drastičnem padcu vrednosti nacionalne valute, kar je sprožilo najobsežnejše proteste v zadnjih treh letih.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so jih sprožili rekordni padec vrednosti iranskega riala in visoka inflacija, razširili v večja mesta po državi, vključno s Teheranom, Isfahanom in Širazom. Protesti so se začeli v teheranskem Velikem bazarju zaradi nezadovoljstva trgovcev, nato pa so prerasli v širše politično gibanje s pozivi proti verskemu vrhu in vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Po uradnih in medijskih poročilih je v nasilnih spopadih na ulicah umrlo najmanj deset ljudi. Vrhovni voditelj Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, hkrati pa je ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal odločen ukrep proti tistim, ki jih je označil za izgrednike. Medtem ko so nekateri zahodni analitiki in mediji dogodke interpretirali kot začetek konca islamske republike, so nekdanji obveščevalci opozorili na preuranjeno praznovanje zahodnih političnih krogov. Varnostne razmere v državi ostajajo napete, saj so se študenti in trgovci združili v zahtevah po korenitih spremembah.

V Teheranu in drugih iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, ki so neposreden odziv na drastično slabšanje gospodarskih razmer v državi. Protestno gibanje se je okrepilo po junijskem dvanajstdnevnem oboroženem spopadu z Izraelom, med katerim so Združene države Amerike izvedle zračne napade na ključna iranska jedrska najdišča. Teokratski režim v Teheranu se trenutno spopada z dvojnim pritiskom: notranjim nezadovoljstvom prebivalstva in zunanjim pritiskom mednarodne skupnosti. Gospodarski položaj Irana se je septembra še dodatno poslabšal s ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov, kar je povzročilo strmo padanje vrednosti iranskega riala in visoko inflacijo. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti proteste z represivnimi ukrepi, se v mednarodnih krogih pojavljajo ugibanja o morebitni tuji vlogi pri spodbujanju nemirov. Združene države Amerike in Izrael namreč v luči iranskega jedrskega programa opozarjajo na možnost novih vojaških posredovanj, kar še dodatno destabilizira regijo.