Objavljeno: 2. 1. 2026 10:42
V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi sprevrgli v smrtonosne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri, ki trajajo že peti zaporedni dan, so se iz prestolnice Teheran razširili v več provinc, kjer so se protestniki spopadli z državnimi varnostnimi silami. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva ostajajo nagla rast cen osnovnih dobrin, visoka inflacija ter devalvacija nacionalne valute.
Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, a so zaradi posredovanja policije in nezadovoljstva nad širšim družbenim stanjem prerasle v nasilje. Iranske oblasti so na ulice napotile močne varnostne sile, da bi zajezile širjenje protestov, ki veljajo za največje v zadnjih treh letih. Poročila o smrtnih žrtvah vključujejo tako civiliste kot pripadnike varnostnih organov, razmere pa ostajajo izjemno negotove.
1. jan. 2026
V Iranu so se začeli množični protesti zaradi visoke inflacije in devalvacije valute, ki so hitro prerasli v nasilje med civilisti in varnostnimi silami. Gre za najobsežnejše nemire v zadnjih treh letih, ki so se razširili po številnih provincah po vsej državi.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Iran | Negativno |
| Teheran | nevtralno |
| Iranske varnostne sile | zelo negativno |
| FARS | nevtralno |
| Hengaw | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje v Iranu nima neposrednega vpliva na slovensko notranjo politiko ali gospodarstvo, vendar je pomembno z vidika spremljanja globalne stabilnosti in cen energentov. Slovenija kot članica EU zagovarja spoštovanje človekovih pravic in svobodo govora, zato so represivni ukrepi iranskih oblasti predmet mednarodne diplomacije, ki vključuje tudi slovensko zunanje ministrstvo.
Iranske tiskovne agencije in organizacije za človekove pravice so poročale, da je bilo v nemirih v Iranu ubitih več ljudi. Protesti, ki so jih sprožili naraščajoči življenjski stroški, so prerasli v nasilje.
1. jan 20:42
V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom, devalvaciji valute in gospodarskemu zastoju sprevrgli v smrtonosno nasilje. V zadnjih dneh je v spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo več ljudi, vključno s civilisti in pripadnikom varnostnih sil. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovnih agencij, kot sta Fars in Mehr, so se nemiri močno zaostrili v četrtek, ko so poročali o smrtnih žrtvah v več mestih. Val protestov se je začel v prestolnici Teheran, kjer so trgovci zaprli svoje dejavnosti zaradi hiperinflacije, in se nato hitro razširil v jugozahodni del države. Demonstracije predstavljajo enega najpomembnejših socialnih nemirov v Iranu v zadnjih treh letih. Protestniki izražajo nezadovoljstvo nad drastičnim zmanjšanjem kupne moči in splošnim slabšanjem gospodarskih razmer. Po navedbah tujih nevladnih organizacij in lokalnih virov so varnostne sile na nekaterih lokacijah uporabile silo za zatrtje protestov, kar je privedlo do tragičnih posledic na obeh straneh. Situacija v državi ostaja napeta, saj gospodarske težave, ki so sprožile upor, še naprej vztrajajo brez jasnih rešitev s strani iranskih oblasti.
1. jan 22:41
V Iranu se po več dneh intenzivnih protestov razmere zaostrujejo, saj so spopadi med demonstranti in državnimi varnostnimi silami terjali prve smrtne žrtve. Po poročanju lokalnih medijev je v nasilnih soočenjih življenje izgubilo več oseb, pri čemer se podatki o natančnem številu žrtev razlikujejo. Nekateri viri navajajo najmanj tri smrtne žrtve, med katerimi naj bi bila dva civilista in en član provladne milice Basidž, medtem ko drugi viri poročajo o najmanj šestih mrtvih. Protesti, ki so zajeli državo, so se sprevrgli v neposredne fizične obračune, ko so varnostne sile poskušale razgnati množice. Iranske oblasti za zdaj niso podale uradnega skupnega poročila o vseh žrtvah, vendar poročila s terena nakazujejo na visoko stopnjo napetosti. Nasilje se stopnjuje v več mestih, kjer protestniki izražajo svoje nezadovoljstvo, varnostni aparat pa se na to odziva z uporabo sile, kar vodi v nadaljnjo destabilizacijo varnostnih razmer v državi.
Med propalestinskimi protesti v Lahoreju v Pakistanu je prišlo do nasilja, posledično pa do aretacij. Mož ženske, ki je uničevala spominske trakove za žrtve 7. oktobra v Londonu, je trdil, da jo je napadel Mossad. V Avstraliji in Evropi so potekali množični propalestinski protesti, v Trstu pa se je zbrala manjša skupina protestnikov na Borznem trgu.
2. jan 6:41
V Iranu so se protesti zaradi kritičnih gospodarskih razmer, ki jih zaznamujeta hiperinflacija in devalvacija nacionalne valute, sprevrgli v smrtonosne spopade med demonstranti in varnostnimi silami. Po zadnjih podatkih iranskih oblasti in nevladnih organizacij je umrlo najmanj sedem oseb. Nasilni nemiri, ki so se sprva osredotočili na Teheran, so se hitro razširili v ruralne predele države, vključno s provincami Lorestan, Isfahan ter Čahar Mahal in Bahtiari. V mestu Azna so bili ubiti trije ljudje, o žrtvah pa poročajo tudi iz mest Loredžan in Fuladšahr. Demonstranti so se na ulicah spopadli s policijo, pri čemer so zažigali službena vozila in v varnostne sile metali kamenje. Policija je za razgon množic uporabila solzivec, po navedbah organizacije za človekove pravice Hengaw pa so v nekaterih primerih proti protestnikom uporabili tudi strelno orožje. Čeprav so trenutni protesti po obsegu še vedno manjši od demonstracij leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini, predstavljajo najresnejši izziv iranski teokratski oblasti v zadnjih letih.
pred eno uro
Ameriški predsednik Donald Trump in visoki iranski varnostni uradniki so v luči obsežnih gospodarskih protestov v Iranu izmenjali ostre grožnje. Trump je v izjavah poudaril pripravljenost Washingtona na ukrepanje in napovedal pomoč demonstrantom, če bo iranski režim nad mirnimi protestniki uporabil smrtonosno silo. Retorika še dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama, ki so se poslabšali po lanskem ameriškem bombardovanju iranskih jedrskih objektov. Po poročanju tiskovne agencije AP je med demonstracijami, ki so izbruhnile zaradi slabega gospodarskega stanja v državi, umrlo najmanj sedem ljudi. Razmere na iranskih ulicah so se po zadnjih podatkih stopnjevale v nasilne spopade, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Washington ob tem opozarja, da so njihove sile v stanju pripravljenosti, Teheran pa se na zunanje pritiske odziva z napovedmi o odločnem varovanju nacionalne varnosti in suverenosti.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Iran | Negativno |
| Teheran | nevtralno |
| Iranske varnostne sile | zelo negativno |
| FARS | nevtralno |
| Hengaw | nevtralno |
Dogajanje v Iranu nima neposrednega vpliva na slovensko notranjo politiko ali gospodarstvo, vendar je pomembno z vidika spremljanja globalne stabilnosti in cen energentov. Slovenija kot članica EU zagovarja spoštovanje človekovih pravic in svobodo govora, zato so represivni ukrepi iranskih oblasti predmet mednarodne diplomacije, ki vključuje tudi slovensko zunanje ministrstvo.