Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah Washingtona so Madura že prepeljali iz države, v ZDA pa se bo soočil s sojenjem zaradi obtožb o terorizmu in trgovini z drogami. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je bila uporabljena vojaška sila brez primere v obdobju po drugi svetovni vojni, in zatrdil, da razpolagajo z neizpodbitnimi dokazi proti venezuelskemu voditelju.
Kronologija dogodkov
20. dec. 2025 :Stopnjevanje embarga in pomorske blokade.ZDA so zaostrile pritisk na Venezuelo z uvedbo popolnega embarga in grožnjami z vojno. Ameriške sile so v Karibskem morju zasegle več naftnih tankerjev, vključno s plovili pod tujimi zastavami, kar je Maduro označil za ugrabitev in gospodarsko zadušitev države.
1. dec. 2025 :Priprave na napad in zaprtje zračnega prostora.Bela hiša je uradno zaprla zračni prostor nad Venezuelo, medtem ko so poročila nakazovala na urjenje ameriških sil za zračne napade. Kljub kratkemu telefonskemu pogovoru med Trumpom in Madurom dogovora o azilu ali mirnem umiku ni bilo.
15. nov. 2025 :Opozorila pred humanitarno katastrofo.Maduro je mednarodno skupnost opozoril, da bi ameriško posredovanje lahko spremenilo Južno Ameriko v 'novo Gazo'. Ameriška administracija je hkrati začela uporabljati retoriko o fentanilu kot kemičnem orožju za utemeljitev vojaških operacij.
25. okt. 2025 :Napotitev največje letalonosilke v Karibe.Ameriški predsednik je ukazal napotitev največje vojaške ladje na svetu v bližino venezuelske obale. Ta poteza je sledila kritikam Brazilije in drugih regionalnih voditeljev glede ameriških izvensodnih pobojev na morju.
12. avg. 2025 :Razpisana tiralica za Madurom.ZDA so uradno ponudile 50 milijonov dolarjev nagrade za informacije, ki bi privedle do aretacije Nicolása Madura. Obtožbe so se nanašale predvsem na vpletenost državnega vrha v mednarodno trgovino z drogami.
Združene države Amerike nameravajo upravljati z Venezuelo vse do vzpostavitve demokratične tranzicije. Medtem ko Washington operacijo označuje za uspeh v boju proti narkoterorizmu, so se na dogodke ostro odzvale zaveznice Venezuele. Rusija, Iran in Kuba so dejanje obsodili kot agresijo in kršitev mednarodnega prava. Napad sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim so ZDA izvajale pomorske blokade in zasege tankerjev v Karibskem morju.
Izjave
"Uporabljena je bila sila, kakršne nismo videli od druge svetovne vojne, proti Maduru pa obstajajo neizpodbitni dokazi."
Donald Trump
"Državo bomo upravljali do demokratične tranzicije."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek predstavlja radikalno spremembo v geopolitični stabilnosti Latinske Amerike in neposredno vpliva na globalne energetske trge, saj je Venezuela država z največjimi zalogami nafte na svetu. Za Slovenijo so takšni dogodki pomembni zaradi vpliva na cene energentov in zaradi usklajevanja skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije.
Kot članica NATO in EU mora Slovenija spremljati morebitno zaostritev odnosov z Rusijo in Kitajsko, ki sta ključni zaveznici padlega režima. Vsako večje vojaško posredovanje velesile, kot so ZDA, vpliva na mednarodni pravni red, h katerega spoštovanju je Slovenija zavezana v okviru Združenih narodov.
Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne pride do tranzicije. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez se s tem ne strinja in vztraja, da je Maduro edini predsednik. Pojavljajo se tudi vprašanja o zakonitosti ameriškega posredovanja in ali bi moral Trump o napadu obvestiti kongres.
Združene države Amerike so v noči s petka na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriško ministrstvo za pravosodje je sočasno objavilo obtožnico, ki Madura in druge visoke uradnike bremeni narkoterorizma ter sodelovanja v več desetletij trajajoči zaroti za tihotapljenje kokaina v ZDA. Po navedbah uradnih virov so Madura z vojaško ladjo že prepeljali proti New Yorku, kjer se bo moral zagovarjati pred zveznim sodiščem.
V Venezueli so oblasti po incidentu nemudoma razglasile izredno stanje in napovedale obsežno mobilizacijo vojaških sil v odgovor na po njihovem mnenju ugrabitev predsednika in ameriško agresijo. Medtem ko podpredsednica države po nekaterih poročilih išče zatočišče v Rusiji, se država spopada z negotovostjo glede prihodnjega vodenja. Mednarodna skupnost se je na dogodek odzvala z mešanimi občutki; države, kot so Rusija, Kitajska in Iran, so dejanje ostro obsodile, medtem ko so evropske zaveznice ZDA izrazile zaskrbljenost nad morebitno destabilizacijo regije.
Združene države Amerike so izvedle obsežen vojaški napad v Venezueli, ki se je končal z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki jo je odobril predsednik Donald Trump, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaškega stopnjevanja med državama. Po navedbah ameriških oblasti je bila akcija usmerjena proti Madurovemu režimu, ki so ga ZDA predhodno obtožile vodenja narkokartela in terorističnih dejavnosti.
Zaradi vojaškega posredovanja in zaprtja zračnega prostora s strani ameriške zvezne uprave za letalstvo (FAA) je letalska družba Delta Air Lines odpovedala vse lete na območju Karibov. Ukrep je bil uveden zaradi zagotavljanja varnosti v regiji, kjer potekajo vojaške operacije. Medtem ko se v Venezueli ugiba o prihodnosti države po padcu Madurovega režima, so se v izgnanstvu po vsem svetu zbrali številni Venezuelci, ki proslavljajo konec desetletne vladavine, v kateri je državo zapustilo približno 20 odstotkov prebivalstva.
Politični analitiki predvidevajo tri možne scenarije za prihodnost Venezuele: vzpostavitev prehodne vlade pod nadzorom opozicije, dolgotrajno ameriško vojaško prisotnost ali morebiten notranji upor preostalih struktur Madurove administracije. Razmere ostajajo izjemno nestabilne, saj so v preteklosti zaveznice Venezuele, kot sta Rusija in Kitajska, ostro nasprotovale ameriškemu vmešavanju.
Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v soboto zjutraj sporočila, da so ameriške vojaške sile v bliskoviti operaciji zajele in odpeljale predsednika Nicolása Madura ter prvo damo Cilio Flores. Operacija, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, je vključevala zračne napade na Caracas in okoliške zvezne države Miranda, Aragua in La Guaira. Po navedbah Rodríguezove so napadi zahtevali civilne žrtve, vendar natančno število mrtvih še ni znano. Venezuelska vlada je nemudoma aktivirala dekret o mednarodnem izrednem stanju, ki ga je Maduro pripravil že pred meseci ob povečanju prisotnosti ameriške mornarice v Karibih.
Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je dejanje ostro obsodil in ga označil za nesprejemljiv precedens v mednarodni skupnosti ter kršitev venezuelske suverenosti. Po njegovih besedah uporaba sile spominja na najtemnejša obdobja vmešavanja v latinskoameriško politiko. Medtem brazilska vojska ocenjuje, da neposredne vojaške grožnje za Brazilijo ni, vendar z zaskrbljenostjo spremlja morebiten val beguncev. Analitiki v brazilski vojski so opozorili na dejstvo, da so ameriški helikopterji nad Caracasom leteli brez odpora, kar nakazuje na morebitno sodelovanje dela venezuelskih oboroženih sil pri odstranitvi Madura.
Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežne napade na Venezuelo, zajele Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Napovedal je, da bo Maduru v ZDA sojeno zaradi narko-terorizma. Podpredsednica Venezuele zahteva dokaze, da je Maduro živ. V Caracasu so odjeknile eksplozije in slišati je bilo letala, deli glavnega mesta so ostali brez elektrike.
Združene države Amerike so v soboto izvedle bliskovito vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij potrdil uspeh operacije, ki so jo izvedle specialne enote Delta Force ob podpori letalstva. Po poročanju so ameriški helikopterji neovirano preletavali prestolnico, medtem ko so bile tarče bombnih napadov številne vojaške lokacije po državi. Maduro in Floresova sta bila z vojno ladjo prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj.
Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA vsaj začasno prevzele upravljanje Venezuele in njenih obsežnih naftnih rezerv, dokler ne bo vzpostavljen ustrezen prehod oblasti. Operacija, ki nima jasnega mandata kongresa, je sprožila mešane odzive. Medtem ko venezuelska skupnost na Floridi proslavlja padec režima, številni ameriški kongresniki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in neustavnost predsednikovih dejanj brez predhodne odobritve zakonodajne veje oblasti. Kritiki izpostavljajo tudi morebitne osebne motive Trumpa, vključno z teorijami zarote o vmešavanju Venezuele v ameriške volitve leta 2020.
Dogodek predstavlja radikalno spremembo v geopolitični stabilnosti Latinske Amerike in neposredno vpliva na globalne energetske trge, saj je Venezuela država z največjimi zalogami nafte na svetu. Za Slovenijo so takšni dogodki pomembni zaradi vpliva na cene energentov in zaradi usklajevanja skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije.
Kot članica NATO in EU mora Slovenija spremljati morebitno zaostritev odnosov z Rusijo in Kitajsko, ki sta ključni zaveznici padlega režima. Vsako večje vojaško posredovanje velesile, kot so ZDA, vpliva na mednarodni pravni red, h katerega spoštovanju je Slovenija zavezana v okviru Združenih narodov.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.