Maria Corina Machado je izrazila željo po vrnitvi v Venezuelo in pozvala k izvedbi volitev. Pohvalila je Donalda Trumpa za njegovo vlogo pri aretaciji Nicolása Madura. Medtem so evropski voditelji Francije, Nemčije, Združenega kraljestva, Italije, Španije, Poljske in Danske izdali skupno izjavo glede Grenlandije. Poročali so, da se premier Grčije, Kyriakos Mitsotakis, udeležuje razprav o vojaški pomoči Ukrajini.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nasilno zatrl mirne protestnike. Trump je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na akcijo, in dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, ki se na iranskih ulicah borijo proti gospodarski krizi in visokim življenjskim stroškom. Po poročanju tujih medijev so protesti v Iranu v zadnjih dneh terjali že več smrtnih žrtev, zlasti v provincah Lordegan in Azna, kjer naj bi prišlo do neposrednih spopadov med varnostnimi silami in civilisti. Trumpova retorika je sprožila močne odzive tako v domači kot mednarodni javnosti. V Združenih državah so se kritikam pridružili nekateri člani kongresa, med njimi republikanec Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, ki menita, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Steve Bannon, nekdanji Trumpov strateg, je izjave primerjal s politiko prejšnjih demokratskih administracij. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zavrnil Trumpove grožnje in napovedal, da islamska republika ne bo klonila pod pritiski Washingtona, Teheran pa je zaradi ameriških groženj zahteval ukrepanje Združenih narodov.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

Izrael je odvzel licence več kot trideset humanitarnim organizacijam, kar povzroča težave pri njihovem delovanju v Gazi. Zdravniki brez meja so opozorili, da bodo marca prisiljeni končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil te odločitve. Poleg tega je Izrael po poročilih pospešil širitev naselbin in de facto aneksijo delov zasedenega Zahodnega brega.

Izraelske oborožene sile so v petek zvečer in v soboto izvedle nove kopenske vdore v južni sirski provinci Dara in Kunejtra. Po poročanju sirske državne tiskovne agencije SANA in drugih lokalnih medijev so izraelske enote vdrle v porečje reke Jarmuk v provinci Dara ter v več vasi na podeželju Kunejtre. Gre za nadaljevanje niza vojaških operacij na sirskem ozemlju, ki jih sirska stran označuje za grobo kršitev državne suverenosti. Operacija v Dari je bila osredotočena na strateško območje ob meji, medtem ko so v Kunejtri izraelska vojaška vozila prodrla globlje v podeželska območja. Čeprav podrobnosti o morebitnih žrtvah ali zajetih osebah v zadnjih urah niso popolnoma potrjene, dogodki sledijo vzorcu povečane vojaške aktivnosti Izraela v Siriji, ki se je stopnjevala po lanskih političnih spremembah v Damasku. Izrael svoje dejavnosti pogosto utemeljuje z zagotavljanjem varnosti na mejnem območju in preprečevanjem krepitve sovražnih milic.

Ameriška igralka Angelina Jolie je v petek, 2. januarja, obiskala egiptovsko stran mejnega prehoda Rafa, da bi izrazila solidarnost s prebivalci Gaze. Kot nekdanja posebna odposlanka visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) si je ogledala prizadevanja za dostavo humanitarne pomoči in se srečala z osebjem rdečega polmeseca ter vozniki tovornjakov z oskrbo. Med obiskom je poudarila nujnost hitrejšega dostopa pomoči v palestinsko enklavo, ki se sooča z obsednim stanjem in težkimi humanitarnimi razmerami. Igralka je v okviru svoje poti na Sinajskem polotoku obiskala tudi več centrov za nudenje pomoči in se srečala z ranjenimi Palestinci, ki so jih na zdravljenje prepeljali v Egipt. Po poročanju lokalnih medijev je prebivalcem Gaze namenila pisno sporočilo podpore, v katerem je izpostavila pomen mednarodnega sodelovanja pri reševanju humanitarne krize. Joliejeva, ki je dolga leta delovala v okviru Združenih narodov, se je osredotočila predvsem na vprašanje zaščite civilistov in zagotavljanje nujnih življenjskih potrebščin za ogroženo prebivalstvo.