Namestnik iranskega zunanjega ministra Said Hatibzadeh je v zadnjih izjavah poudaril, da sankcije, uvedene proti Iranu, predstavljajo jedro »popolne gospodarske vojne«. Po njegovih besedah je primarni cilj teh ukrepov ustvarjanje razdora med iranskim ljudstvom in vlado. Hatibzadeh je sankcije označil za nepravične in poudaril, da močno vplivajo na nacionalno gospodarstvo. Obenem je namestnik ministra pojasnil stališče Teherana glede mednarodnih pogajanj. Dejal je, da pogajanja sama po sebi niso niti dobra niti slaba, temveč jih je treba razumeti zgolj kot orodje v naboru sredstev diplomacije. S tem je nakazal na pragmatičen pristop Irana do zunanje politike, kjer diplomacija ostaja sredstvo za dosego nacionalnih ciljev, kljub stopnjevanju pritiskov s strani mednarodne skupnosti.

Iranske varnostne sile so se spopadle s protestniki, ki so sedeli v Teheranskem Grand Bazarju. Protesti po vsej državi se nadaljujejo in širijo, pri čemer skupine za človekove pravice obtožujejo oblasti zatiranja protestnikov. Demonstracije, ki so se začele zaradi gospodarskih težav, so se razširile na širše nezadovoljstvo, pri čemer so nekateri protestniki vzklikali proti voditeljem države.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

Zaveznice Venezuele, med njimi Kolumbija, Kuba, Iran in Rusija, so ostro obsodile vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je odvilo po poročilih o eksplozijah v Caracasu in drugih delih države. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogodki, ki jih je Nicolás Maduro pred svojim zajetjem označil za hudo ameriško agresijo. Napad je neposredna eskalacija napetosti, ki so se stopnjevale že od leta 2025, ko so ZDA izvajale vojaške operacije proti domnevnim narkokartelom v regiji. Medtem ko so zaveznice Caracasovih oblasti napad označile za kršitev mednarodnega prava, so se v Argentini na novice o zajetju Madura odzvali z odobravanjem. Predsednik Javier Milei je proslavil aretacijo venezuelskega voditelja, kar kaže na globoko ideološko razpoko v latinskoameriški regiji. Izrael je prek vodje opozicije Yairja Lapida poslal opozorilo iranskemu režimu, naj pozorno spremlja usodo svojih zaveznikov v Južni Ameriki, Španija pa je pozvala k pogajalskemu izhodu iz nastale krize.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Združene države Amerike so v soboto, 1. februarja 2026, izvedle obsežne zračne napade na cilje v Caracasu, med katerimi so ameriške posebne enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa sta bila zakonca Maduro že prepeljana iz države. Operacija, ki jo Washington opisuje kot ukrep za zamenjavo režima in boj proti narkoterorizmu, pomeni dramatično stopnjevanje dolgoletnih napetosti in prehod v odkrit oborožen spopad. Mednarodna skupnost se je na vojaško posredovanje odzvala z mešanimi občutki. Rusija, Iran in Kitajska so dejanje ostro obsodili kot "očitno oboroženo agresijo" proti suvereni državi in njenemu voditelju. Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo solidarnost z venezuelskim ljudstvom in opozorilo na nesprejemljivost uporabljenih izgovorov za napad. Nasprotno so države Evropske unije zavzele bolj zadržano držo in pozvale k previdnosti, medtem ko so države skupine BRICS in druge latinskoameriške države, vključno z Brazilijo in Mehiko, izrazile ogorčenje in zahtevale sklic Varnostnega sveta ZN. Operacija se je začela po več zaporednih napadih, ki so vključevali božične zračne operacije in napad Cie na doke v bližini Caracasa, za katere je Trump trdil, da so bili uporabljeni za tovorjenje drog. Dogodki predstavljajo vrhunec politike pritiska, ki se je začela s prvimi sankcijami leta 2006 in stopnjevala pod drugo Trumpovo administracijo, ki je v zadnjih mesecih leta 2025 sistematično krepila vojaško prisotnost v Karibskem morju.

Po ameriški vojaški operaciji, ki je pripeljala do aretacije Nicolása Madura, so ZDA izrazile namen »voditi« tranzicijo v Venezueli. Ameriški predsednik Trump trdi, da bo ZDA povrnila nafto, ki naj bi jo Venezuela ukradla, čeprav strokovnjaki dvomijo o pravni podlagi za takšno zahtevo. Operacija je povzročila padec cen nafte. Senator Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev kot kršitev mednarodnega prava, medtem pa je danski veleposlanik opozoril na obrambne vezi glede ozemlja Grenlandije po provokativnem zapisu MAGA.

V dramatičnem preobratu mednarodnih odnosov so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Trump je v izjavi iz svojega letovišča Mar-a-Lago potrdil, da bo Washington začasno upravljal državo z namenom zagotovitve varnosti in izvedbe pravičnih volitev. Madura so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami zaradi trgovine z mamili. Napovedano je tudi, da bodo ameriška naftna podjetja prevzela nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte, ki so največje na svetu, z namenom obnove uničene infrastrukture. Dogajanje je sprožilo ostre odzive po svetu. Iran je ZDA opozoril, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve drugih držav, in zagrozil, da bodo ameriške vojaške baze v regiji postale legitimne tarče, če bo Washington nadaljeval s tveganimi dejanji. Vietnam je izrazil globoko zaskrbljenost nad aretacijo in pozval k zadržanosti vseh vpletenih strani. Medtem se je v Venezueli sestalo ustavno sodišče, ki je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez, vendar ostaja vprašljivo, kako se bo njena avtoriteta uveljavljala ob ameriški vojaški prisotnosti. Varnostni svet ZN se bo o krizi sestal v ponedeljek, generalni sekretar Antonio Guterres pa je dejanja ZDA označil za nevaren precedens.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah Washingtona so Madura že prepeljali iz države, v ZDA pa se bo soočil s sojenjem zaradi obtožb o terorizmu in trgovini z drogami. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je bila uporabljena vojaška sila brez primere v obdobju po drugi svetovni vojni, in zatrdil, da razpolagajo z neizpodbitnimi dokazi proti venezuelskemu voditelju. Združene države Amerike nameravajo upravljati z Venezuelo vse do vzpostavitve demokratične tranzicije. Medtem ko Washington operacijo označuje za uspeh v boju proti narkoterorizmu, so se na dogodke ostro odzvale zaveznice Venezuele. Rusija, Iran in Kuba so dejanje obsodili kot agresijo in kršitev mednarodnega prava. Napad sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim so ZDA izvajale pomorske blokade in zasege tankerjev v Karibskem morju.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal neposredno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestnikov. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo, in dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim začel uporabljati smrtonosno silo. Izjava je sprožila ostre odzive v Teheranu, kjer je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal varnostnim silam, naj nemire zadušijo in vzpostavijo red. Protesti, ki so v Iranu izbruhnili zaradi gospodarskega zloma, visoke inflacije in rekordnega padca vrednosti domače valute rial, so se v zadnjem tednu razširili po celotni državi. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami je po poročilih tiskovnih agencij umrlo že najmanj deset ljudi, največ žrtev pa beležijo v zahodnih provincah Lorestan in Čaharmahal in Bahtijari. Napetosti so se dodatno zaostrile po nedavnih izraelsko-ameriških zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za ključnega zaveznika Teherana. Znotraj ZDA so Trumpove grožnje naletele na mešane odzive. Njegov nekdanji strateg Steve Bannon je predsednika obtožil, da prevzema strategijo Hillary Clinton in Samanthe Power, ki sta zagovarjali humanitarno intervencijo. Medtem so iranski uradniki opozorili, da bi kakršno koli vmešavanje Washingtona v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila oslabljena gospodarska situacija, se je povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran "nasilno pobijal miroljubne protestnike".

Ameriške posebne enote so v bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa vztraja, da ne gre za vojno dejanje ali napad na suvereno državo, temveč za operacijo »zakona in reda« z namenom izvršitve sodnega naloga zaradi obtožb o trgovini z drogami. Donald Trump se je s to pravno konstrukcijo izognil potrebi po predhodnem obveščanju kongresa v skladu z resolucijo o vojnih pooblastilih iz leta 1973, hkrati pa poskušal zmanjšati politično tveganje pred domačim volilnim telesom. Operacija je sprožila ostre odzive ključnih zaveznikov venezuelskega režima. Rusija, Kitajska in Iran so obsodili ameriško posredovanje; Kremelj je dejanje označil za »oboroženo agresijo« in opozoril na nepredvidljive posledice za mednarodno ravnovesje. Kljub trditvam o zakonitosti operacije, ki naj bi temeljila na 2. členu ameriške ustave o zaščiti ameriškega osebja pred neposrednimi grožnjami, so se v mednarodni javnosti pojavili posnetki Madura tik pred zajetjem, ko je še odgovarjal na vprašanja novinarjev, kar nakazuje na presenetljivost in hitrost ameriškega posega.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura vlada v Caracasu mrtva tišina. Ulice nadzorujejo oboroženi agenti, v zraku pa je vonj po zažganem. Ameriški predsednik Trump in Marco Rubio sta nakazala možnost ameriške intervencije tudi na Kubi. Grški in kubanski sindikati so obsodili ameriško intervencijo v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro posvaril iransko vodstvo pred uporabo nasilja nad civilnimi protestniki, ki se že več dni zbirajo na ulicah iranskih mest. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene vojaško posredovati in priskočiti na pomoč prebivalstvu, če bodo iranske varnostne sile nadaljevale s streljanjem na mirne demonstrante. Po poročanju tujih medijev in nevladnih organizacij je v nemirih, ki jih poganjata visoka inflacija in gospodarska kriza, življenje izgubilo že najmanj šest ljudi. Nemiri v Iranu so se začeli kot upor malih trgovcev zaradi padca vrednosti nacionalne valute in nevzdržnih življenjskih stroškov, a so se hitro razširili po celotni državi. Iranska vlada se je na dogajanje odzvala s ponudbo za dialog s sindikati, vendar razmere ostajajo napete. Gospodarski pritisk v državi dodatno stopnjujejo zahodne sankcije in posledice preteklih zračnih napadov, ki sta jih junija lani izvedla Izrael in ZDA. Trump je svoje stališče potrdil tudi na družbenem omrežju Truth Social, kjer je zapisal, da je ameriška vojska v stanju pripravljenosti.

Rusija, Iran in več drugih držav so ostro obsodili sobotni vojaški napad Združenih držav Amerike na Caracas, v katerem so ameriške sile pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Rusko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava, Washington pa opozorilo na resne posledice zaradi pridržanja tujega voditelja. Po poročanju tujih agencij je predsednik Donald Trump potrdil izvedbo zračnih napadov in trdil, da je bil Maduro ujet ter prepeljan iz države. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko Moskva in Teheran dejanja ZDA označujeta za nesprejemljivo agresijo, so evropske vlade pozvale k zadržanosti in preprečitvi nadaljnjega stopnjevanja nasilja. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale pritisk z naftno blokado in vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Kritiki opozarjajo, da takšna poteza spodkopava suverenost držav in postavlja nevaren precedens v mednarodni politiki.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo ameriško vojaško agresijo proti Venezueli, ki jo označuje za grobo kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti te latinskoameriške države. Teheran je hkrati pozval Varnostni svet Združenih narodov k nujnemu posredovanju, da bi ustavili dejanja Washingtona. Do zaostritve prihaja po navedbah, da je ameriška vojska zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika iranskega režima. Dogodki v tujini sovpadajo z napetimi notranjepolitičnimi razmerami v Iranu, kjer so gospodarske težave sprožile val protestov, v katerih je umrlo že najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto prvič javno komentiral nemire in varnostnim silam podal jasno navodilo, da morajo upornike »postaviti na njihovo mesto«. Njegove izjave razumemo kot zeleno luč za nasilno zatrtje demonstracij, ki so se razširile po državi. Napetosti stopnjujejo tudi neposredna opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bi režim začel pobijati mirne protestnike. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali z napovedmi povračilnih napadov na ameriške enote na Bližnjem vzhodu, kar dodatno destabilizira že tako krhko regionalno varnost.

V Iranu so se močno razširili množični protesti, ki jih sproža vse slabše stanje gospodarstva in padajoči standard prebivalstva, kar stopnjuje pritisk na tamkajšnjo teokracijo. Iransko gospodarstvo se spopada z izjemno inflacijo, saj je valuta rial dosegla rekordno nizko vrednost 1,4 milijona za en ameriški dolar. Razmere so se dodatno zaostrile septembra po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov zaradi iranskega jedrskega programa, država pa si še vedno ni opomogla od dvanajstdnevne vojne z Izraelom v juniju, med katero so Združene države Amerike bombardirale iranske jedrske objekte. Zunanji pritisk na državo se stopnjuje tudi zaradi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal posredovanje ZDA v primeru nasilnega zatrtja mirnih protestov. Napetosti so se povečale po nedavnem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, saj je bil Maduro ključen zaveznik Teherana. Regionalni vpliv Irana slabi, saj je bila njegova mreža zavezništev, znana kot os odpora, v letih po začetku vojne med Izraelom in Hamasom leta 2023 precej oslabljena. Protestniki v državi zdaj neposredno izzivajo oblast, medtem ko se Teheran spopada z mednarodno izolacijo in posledicami uničenih vojaških zmogljivosti.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu zaradi visoke inflacije se je povečalo na najmanj 16. Prav tako je bil ubit pripadnik iranskih paravojaških sil. Skupine za človekove pravice poročajo, da so pripadniki revolucionarne garde streljali na protestnike.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli konec decembra 2025 zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in rekordnega padca vrednosti nacionalne valute, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je do sobote umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest po vsej državi, so se iz gospodarskega upora v teheranskem Velikem bazarju preobrazile v širše politično gibanje. Študenti in drugi protestniki v večjih središčih, kot so Isfahan, Širaz in Mašhad, sedaj odkrito pozivajo k padcu režima in vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Ameriški predsednik Donald Trump je spričo stopnjevanja nasilja izdal ostro opozorilo teheranskim oblastem, naj se vzdržijo uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom, in nakazal pripravljenost na odločen odziv Združenih držav Amerike. Teheran je te navedbe zavrnil in Washington obtožil vmešavanja v notranje zadeve ter spodbujanja nemirov. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce pozval h množičnemu zavzetju ulic v prestolnici, da bi presegli represijo režima, ki se spopada z najhujšo krizo po letu 2022.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Po poročilih je v nasilju, ki spremlja proteste v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, umrlo še najmanj dvoje ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bo ZDA posredovala, če bo Teheran nasilno pobijal mirne protestnike.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN zagovarjale svojo nedavno vojaško operacijo v Venezueli, medtem ko je Rusija ostro obsodila ameriški napad v Caracasu in ugrabitev Nicolása Madura. Razkrito je bilo, da je v napadu sodelovalo skoraj 200 ameriških vojakov. Kljub temu pa dve tretjini Američanov ne odobravata posredovanja. Donald Trump je izjavil, da bi ZDA lahko pomagale pri obnovi venezuelskih naftnih infrastruktur.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, sprevrgli v vsesplošne nemire z večjim številom smrtnih žrtev. Po zadnjih podatkih je v spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nasilje pa se je iz Teherana razširilo v več kot 30 mest po vsej državi. Demonstracije so sprva sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju zaradi rekordnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, a so se zahteve hitro sprevrgle v politične slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Na dogajanje se je ostro odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je iranske oblasti opozoril pred pobijanjem mirnih protestnikov. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če se bo nasilje stopnjevalo. Iranski uradniki so obtožbe zavrnili in Washington skupaj z Izraelom obtožili spodbujanja nemirov. Hkrati se je oglasil izgnani prestolonaslednik Reza Pahlavi, ki je rojake pozval k revoluciji in množični zasedbi ulic v Teheranu, da bi zrušili sedanji režim.

V Teheranu in drugih iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, ki so neposreden odziv na drastično slabšanje gospodarskih razmer v državi. Protestno gibanje se je okrepilo po junijskem dvanajstdnevnem oboroženem spopadu z Izraelom, med katerim so Združene države Amerike izvedle zračne napade na ključna iranska jedrska najdišča. Teokratski režim v Teheranu se trenutno spopada z dvojnim pritiskom: notranjim nezadovoljstvom prebivalstva in zunanjim pritiskom mednarodne skupnosti. Gospodarski položaj Irana se je septembra še dodatno poslabšal s ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov, kar je povzročilo strmo padanje vrednosti iranskega riala in visoko inflacijo. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti proteste z represivnimi ukrepi, se v mednarodnih krogih pojavljajo ugibanja o morebitni tuji vlogi pri spodbujanju nemirov. Združene države Amerike in Izrael namreč v luči iranskega jedrskega programa opozarjajo na možnost novih vojaških posredovanj, kar še dodatno destabilizira regijo.

Finske oblasti so v sredo zadržale tovorno ladjo Fitburg, ki je plula pod zastavo Antigve in Barbude, zaradi suma vpletenosti v poškodovanje podmorskega telekomunikačního kabla med Helsinki in Tallinnom. Finska carinska uprava je v četrtek potrdila, da je ladja, ki je bila na poti iz Rusije v Izrael, prevažala rusko jeklo, za katero veljajo sankcije Evropske unije. Preiskovalci trenutno preverjajo povezavo med gibanjem plovila in poškodbo na infrastrukturi, ki povezuje Finsko in Estonijo. Na krovu ladje je bilo 14 članov posadke, ki so jih prav tako pridržali v okviru preiskave incidenta. Incident zbuja dodatne skrbi glede varnosti kritične infrastrukture v Baltskem morju, kjer so bili v zadnjem obdobju zabeleženi številni primeri poškodb podmorskih instalacij, kar je privedlo do povečane stopnje pripravljenosti vseh obmorskih držav članic Evropske unije in Nata.

Iranska državna agencija za izvoz obrambnih sistemov Mindex je tujim vladam ponudila možnost plačila za nakup naprednega orožja z digitalnimi valutami, blagovno menjavo ali iranskimi riali. Kot poroča časnik Financial Times, je center za izvoz pri iranskem obrambnem ministrstvu ta ukrep uvedel z namenom izogibanja mednarodnim sankcijam in zahodnemu finančnemu sistemu. Ponudba vključuje širok nabor vojaške opreme, od brezpilotnih letalnikov in balističnih raket do podmornic in sistemov zračne obrambe. Po navedbah agencije Mindex, ki ima vzpostavljene poslovne odnose s 35 državami, uporaba kriptovalut omogoča poravnavo pogodb zunaj tradicionalnih bančnih poti, kar zmanjšuje tveganje za blokade sredstev. Agencija zagotavlja kupcem, da sankcije ne bodo vplivale na izpolnjevanje pogodb, hkrati pa omogoča osebne preglede opreme v Iranu po predhodni varnostni odobritvi. Ameriško ministrstvo za finance je v odzivu že opozorilo na tveganja in uvedlo sankcije proti ponudniku spletnega gostovanja agencije Mindex ter poudarilo nadaljnje spremljanje t. i. bančništva v senci.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno posredovale, če bodo teheranske oblasti začele pobijati mirne protestnike. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, kar predstavlja prvo tovrstno eksplicitno grožnjo s strani sedečega predsednika ZDA. Napetosti so se stopnjevale v času, ko se Iran sooča z največjimi notranjimi nemiri v zadnjih letih, ki so jih sprožili gospodarski zlom, visoka inflacija in pomanjkanje osnovnih dobrin. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na dogajanje ukazal odločno zatrtje nemirov in protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto. Po uradnih podatkih je v spopadih z varnostnimi silami, predvsem v zahodnih provincah, umrlo že najmanj deset ljudi. Medtem ko so iranski uradniki opozorili, da bi ameriško vmešavanje destabiliziralo celotno regijo, je Trumpovo stališče naletelo na kritike tudi znotraj njegovega tabora; nekdanji strateg Steve Bannon je predsedniku očital uporabo metodologije, ki spominja na politiko Hillary Clinton. Situacijo dodatno zaostrujejo nedavni mednarodni dogodki, vključno z ameriškim zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura in junijskimi zračnimi napadi na iranske jedrske objekte. Gospodarski pritisk na Iran se je še povečal po septembrski vrnitvi sankcij Združenih narodov, zaradi česar je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost. Protesti, ki so se začeli zaradi nevzdržnih življenjskih stroškov, so se tako sprevrgli v resno grožnjo teokratskemu režimu, ki zdaj bije bitko za ohranitev notranje stabilnosti pod grožnjo tuje intervencije.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protesti, ki so jih sprožili drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, visoka inflacija in hudo pomanjkanje osnovnih dobrin. Demonstracije so se iz Teherana razširile v več kot dva ducata mest, pri čemer so poročali o več smrtnih žrtvah med protestniki in pripadniki varnostnih sil. Iranski rial je dosegel rekordno nizko raven, kar je povzročilo zaprtje trgovin na teheranskem Velikem bazarju in odstop guvernerja centralne banke Mohamada Reze Farzina. Iranski predsednik Masud Pezeškian je priznal upravičenost gospodarskih zahtev prebivalstva in za krizo okrivil slabo upravljanje države, medtem ko je vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei posvaril pred delovanjem t.i. izgrednikov. Kljub temu da nekateri tuji opazovalci dogajanje interpretirajo kot začetek politične revolucije, strokovnjaki opozarjajo, da gre predvsem za posledico uničenega srednjega razreda zaradi mednarodne izolacije in ameriških sankcij. Varnostne sile so aretirale številne udeležence, napetosti pa se stopnjujejo tudi zaradi groženj z vojno in rasti cen hrane, ki so v zadnjem letu narasle za več kot 70 odstotkov.

V Iranu so se protesti zaradi visokih življenjskih stroškov zaostrili, prišlo je do spopadov med protestniki in varnostnimi silami v več mestih. Poročajo o najmanj šestih ali sedmih smrtnih žrtvah med protestniki in enem pripadniku varnostnih sil. Vlada je odredila zaprtje države, kar je dodatno poglobilo gospodarsko in politično krizo. Protesti so se razširili v ruralna območja Irana, nezadovoljstvo pa je povezano z gospodarskimi težavami in izgubo vrednosti iranske valute.

Iranske varnostne sile so silovito zatrle proteste, ki so izbruhnili zaradi gospodarskega zloma države, pri čemer je bilo ubitih najmanj deset ljudi, več kot 130 pa aretiranih. Vrhovni voditelj Irana Ali Hamenej je v svojem nagovoru protestnike označil za izgrednike in zahteval, da se jih ostro obravnava, hkrati pa je za organizacijo nemirov obtožil zahodne države. Dogajanje sovpada z obletnico smrti generala Kasema Solejmanija, kar je dodatno zaostrilo retoriko režima proti tujemu vmešavanju. Kljub temu da je Hamenej izrazil sočutje s trgovci, ki se spopadajo s težkimi ekonomskimi razmerami, so oblasti uporabile silo za prekinitev demonstracij, ki so se iz prestolnice razširile po celotni državi. Protestniki so na ulicah izražali nezadovoljstvo nad visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin, medtem ko vlada vztraja pri trditvi, da so nemiri vodeni iz tujine z namenom destabilizacije islamske republike. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj varnostne sile nadaljujejo s prisotnostjo na ključnih točkah v večjih mestih.

V Iranu so se razširili nasilni protesti, ki jih poganjajo hudo gospodarsko pomanjkanje in visoka inflacija, pri čemer je po uradnih podatkih umrlo najmanj deset ljudi, več kot 130 oseb pa je bilo pridržanih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je za spodbujanje nemirov obtožil zahodne države in poudaril, da morajo varnostne sile vzpostaviti red ter se spopasti z izgredniki. Kljub ostrim opozorilom oblasti se demonstracije nadaljujejo, varnostne sile pa so nad protestnike poslale enote za zatiranje nemirov. Hamenej je ob obeleževanju obletnice smrti generala Solejmanija sicer izrazil sočutje s trgovci, ki jih pesti kriza, vendar je hkrati pozval k brezkompromisnemu obračunu s tistimi, ki naj bi po njegovem mnenju delovali po navodilih tujih sil. Gospodarsko stanje v državi se je v zadnjem obdobju drastično poslabšalo, kar je sprožilo val nezadovoljstva med prebivalstvom. Protesti, ki so se začeli kot odraz nezadovoljstva nad visokimi cenami osnovnih dobrin, so hitro prerasli v širše politično gibanje proti vladajočemu režimu. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko Teheran vztraja pri retoriki o zunanjem vmešavanju v notranje zadeve države.

Iran je odgovoril na Trumpova opozorila glede protestov in ga pozval, naj se izogiba "destabilizaciji" Bližnjega vzhoda. Turški predsednik Erdogan je napovedal telefonski pogovor s Trumpom. George Clooney in Donald Trump sta se znašla v sporu zaradi Clooneyjevega pridobljenega francoskega državljanstva, pri čemer je Trump Clooneyja označil za "povprečnega".

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v Teheranu ukazal varnostnim silam, naj ostro ukrepajo proti protestnikom, ki jih je označil za izgrednike. V prvem javnem odzivu na večdnevne protivladne demonstracije je Hamenej poudaril, da pogovori s tistimi, ki povzročajo nemire, niso več mogoči in da jih je treba postaviti na njihovo mesto. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je v nasilju, ki spremlja proteste zaradi gospodarske krize in padca vrednosti iranskega riala, do zdaj umrlo najmanj deset ljudi. Hamenej je za nemire v državi znova okrivil zunanje sovražnike, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Iranski predsednik je ob tem izjavil, da se država nahaja v obsežni vojni z ZDA, Izraelom in Evropo. Po navedbah iranskega vrha naj bi tuje sile podpihovale trgovce in lastnike trgovin k skandiranju gesel proti islamu in islamski republiki. Izjava vrhovnega voditelja po oceni analitikov predstavlja neposredno dovoljenje varnostnim strukturam za uporabo agresivnih metod pri zatiranju uporov. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po opozorilih ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede iranskega ravnanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij poslal ostro opozorilo iranskim oblastem naj ne uporabljajo nasilja nad miroljubnimi protestniki, ki se v državi zbirajo zaradi visoke inflacije. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike »prišle na pomoč« protestnikom, če bodo iranske sile uporabile smrtonosno silo. V svoji izjavi je poudaril, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, čeprav konkretnih podrobnosti o morebitni operaciji ni podal. Na predsednikove besede so se že odzvali v Teheranu, kjer so grožnje označili za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države, ki bi lahko destabiliziralo celotno regijo. Odzivi prihajajo tudi iz ameriškega kongresa; republikanski poslanec Thomas Massie je izrazil dvom o predsednikovih namerah in ocenil, da Trumpove grožnje niso motivirane s skrbjo za svobodo govora, temveč z geostrateškimi interesi, povezanimi z nafto. Napetosti med državama se stopnjujejo v času, ko Iran pretresajo protivladni shodi zaradi gospodarske krize.

The New York Times je poročal, da je Rusija poslala diplomatsko noto ZDA, v kateri zahteva, da prenehajo zasledovati tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Ameriške oblasti naj bi tanker poskušale ustaviti zaradi blokade dobave venezuelske nafte.