Odzivi na ameriški napad na Venezuelo in možna intervencija na Kubi

Po ameriški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se oglasili različni mednarodni akterji. Madžarski premier Viktor Orban je opozoril na morebitno rast cen energentov. Nikaragva je izrazila pripravljenost braniti suverenost Venezuele. Nemški politik Friedrich Merz je izrazil zadržanost pri pravni oceni ameriških dejanj, poudaril pa je pomembnost preprečitve politične nestabilnosti. Ruski senator Aleksej Puškov meni, da cilj ZDA ni bil boj proti tihotapljenju drog ali zajetje Madura. New York Times poroča, da je Maduro decembra lani zavrnil ameriško ponudbo za preselitev v Turčijo.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno in kompleksno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolasa Madura in njegove soproge Silie Flores. Elitne enote ameriške vojske Delta so Madura zajele v nočnih urah, k čemur naj bi po navedbah medijev pomembno prispeval tajni vir ameriške obveščevalne agencije CIA znotraj venezuelske vlade. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »bleščeč udar«, ki je vključeval več kot 150 letal za nevtralizacijo venezuelske zračne obrambe. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je napad označila za agresijo brez primere pod pretvezo boja proti narkoterorizmu, medtem ko je Maduro v državi pred zajetjem razglasil izredno stanje in pozval k oboroženemu odporu. Po poročanju tujih medijev je v operaciji življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti. Medtem ko nekatere države, kot je Nikaragva, ostro obsojajo ameriško posredovanje, evropski voditelji, med njimi nemški kancler Friedrich Merz, ostajajo previdni pri pravni oceni posega, poudarjajo pa nujnost stabilnosti in prehoda k legitimno izvoljeni vladi. Združene države so kljub zajetju voditelja napovedale ohranitev omejitev na izvoz venezuelske nafte, s čimer želijo ohraniti vpliv na prihodnji politični razvoj države.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja začela delovati v Venezueli z namenom izkoriščanja tamkajšnjih obsežnih zalog surove nafte. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer Trumpova administracija Venezuelo obtožuje kraje ameriškega premoženja in virov. Odločitev o gospodarskem prodoru na venezuelska naftna polja, ki so ocenjena na visoke vrednosti, je sprožila ostre odzive v ameriški politiki. Senator Bernie Sanders je takšno zunanjo politiko označil za »čisti imperializem« in opozoril, da ukrepi spominjajo na najtemnejša poglavja ameriških intervencij v Latinski Ameriki. Združene države Amerike obenem ohranjajo stike z določenimi predstavniki trenutnega vodstva v Venezueli, vključno s podpredsednico Delsy Rodríguez, kar nakazuje na kompleksno strategijo pritiska in iskanja novih gospodarskih priložnosti. Morebitna zamenjava oblasti v Caracasu pod vplivom ZDA bi lahko korenito spremenila razmere na svetovnem naftnem trgu, saj si naftni giganti obetajo dostop do 18 bilijonov dolarjev vrednih virov. Kljub ostrim napovedim o blokadi tankerjev in obtožbam o terorizmu, se zdi, da je primarni cilj ameriške administracije vzpostavitev nadzora nad ključnimi energetskimi surovinami v regiji.