V Iranu se je število smrtnih žrtev protestov povzpelo na deset, Trump stopnjeval retoriko proti Teheranu

V Iranu se spopadajo z najobsežnejšimi protivladnimi nemiri po letu 2022, ki so do sobote terjali že najmanj deset življenj. Protesti, ki so se pričeli konec decembra 2025 v teheranskem Velikem bazarju zaradi rekordnega padca vrednosti riala in visoke inflacije, so se razširili v več kot 30 mest po vsej državi. Demonstranti so poleg gospodarskih zahtev začeli vzklikati tudi politična gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju, študenti in trgovci pa zahtevajo konec represije in odstop verskih oblasti. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro opozoril Teheran pred uporabo smrtonosne sile proti mirnim protestnikom in napovedal možnost vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v primeru pokola. Iranske oblasti so se na Trumpove izjave odzvale z obtožbo, da ZDA in Izrael podpihujejo nemire v državi. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce prestolnice pozval, naj s številčno prisotnostjo na ulicah zrušijo režim, medtem ko nekateri nekdanji analitiki CIE svarijo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprva sprožila huda gospodarska kriza, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je po navedbah uradnih virov in nevladnih organizacij umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so vstopile v drugi teden, so se razširile iz teheranskega Velikega bazarja v več kot 30 mest po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so poleg nezadovoljstva nad rekordno inflacijo in padcem vrednosti riala začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vodstvu in vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem zaostril retoriko proti Teheranu in opozoril, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč protestnikom, če bo režim uporabil nasilje nad mirnimi demonstranti. Teheranske oblasti so se na te izjave odzvale z grožnjami ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Kljub temu da so sedanji nemiri najobsežnejši po protestih za Mahso Amini leta 2022, analitiki in poročila navajajo, da iransko vodstvo prehaja v način preživetja, medtem ko se poskuša spopasti z vse večjim notranjim pritiskom.

V Iranu se nadaljujejo in stopnjujejo nasilni protesti, v katerih je po zadnjih podatkih oblasti in nevladnih organizacij življenje izgubilo najmanj deset ljudi. Nemiri, ki so se začeli konec decembra 2025 s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširili v več kot 30 mest po vsej državi. Prvotno nezadovoljstvo zaradi visokih življenjskih stroškov, rekordnega padca vrednosti iranskega riala in vsesplošne gospodarske krize se je prelevilo v širše politično gibanje proti verskim in državnim oblastem islamske republike. Po poročanju tujih medijev, vključno z New York Timesom, se iranski režim nahaja v stanju boja za preživetje, saj so oblasti v zadnjih dneh sklicale več nujnih sestankov za zajezitev nemirov. Spopadi med varnostnimi silami in demonstranti so bili še posebej intenzivni v zahodnih delih države, kjer živita kurdska in lorska manjšina. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem stopnjeval retoriko proti Teheranu in posvaril pred nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov, medtem ko poročila s terena že navajajo žrtve tako med civilisti kot med pripadniki varnostnih sil.