Podpredsednik Irana za izvršne zadeve Mohammad Jafar Ghaempanah je na srečanju z vodstvom bank v provinci Teheran poudaril, da vlada ne bo več tolerirala finančne nediscipline v bančnem sektorju. Po njegovih besedah v trenutni administraciji ni prostora za popustljivost do institucij, ki kršijo pravila poslovanja in s tem neposredno vplivajo na gospodarsko stabilnost države. Izpostavljena je bila negativna vloga bank pri nenadzorovanem povečevanju količine denarja v obtoku, kar predstavlja ključen dejavnik za naraščanje inflacije v Iranu. Vlada namerava z ostrejšim nadzorom in sankcioniranjem samovoljnega ravnanja finančnih institucij omejiti likvidnostne pritiske, ki spodkopavajo kupno moč prebivalstva in ovirajo gospodarsko okrevanje.

V iranski prestolnici Teheran se nadaljujejo množični protesti, ki so jih sprožili visoki življenjski stroški in hiperinflacija. Gibanju trgovcev, ki se je začelo konec tedna, so se v torek pridružili študentski aktivisti, kar stopnjuje pritisk na oblasti. Nemiri so neposredna posledica strmega padca vrednosti nacionalne valute, ki je močno poslabšal življenjski standard prebivalstva. Iranski državni tožilec je v uradnem odzivu posvaril pred destabilizacijo države in napovedal, da bo vsak poskus ustvarjanja negotovosti naletel na odločen odziv varnostnih sil. Po poročanju lokalnih virov so oblasti že izvedle prve aretacije med demonstranti, medtem ko se nezadovoljstvo širi iz prestolnice tudi v druga mesta po državi. Dogajanje predstavlja najresnejši val protestov v zadnjih treh letih, vlada pa je v odziv na zaostrene razmere sprva pozvala k dialogu z voditelji demonstracij.

Iranski minister za gospodarstvo in finance Abdolnaser Hemati je predstavnikom gospodarstva obljubil, da bo iranska vlada v sodelovanju s strokovnjaki centralne banke zagotovila stabilnost deviznega tečaja v obdobju od šestih mesecev do enega leta. Predsednik Iranske zbornice obrti Ghasem Nodeh Farahani je po srečanju pojasnil, da je glavni cilj tega ukrepa vzpostavitev predvidljivega okolja za proizvodnjo in distribucijo dobrin na trgu. Stabilizacija valute naj bi neposredno vplivala na umiritev cen življenjskih potrebščin, ki so jih v zadnjem obdobju zaznamovala močna nihanja. Po besedah predsednika teheranske zbornice obrti so gospodarski akterji prejeli zagotovila, da bo ministrstvo s pomočjo strokovnih služb centralne banke prednostno obravnavalo vprašanje denarne stabilnosti, kar je ključno za dolgoročno načrtovanje v obrtnem in trgovinskem sektorju.

Južnokorejska inflacija se je leta 2025 umirila in dosegla najnižjo raven v zadnjih petih letih. Po podatkih tamkajšnjega ministrstva za podatke in statistiko so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni zvišale za 2,1 odstotka, kar predstavlja znatno upočasnitev glede na pretekla leta, ko so cene močno naraščale v poepidemičnem obdobju. Čeprav je bila rast cen nekoliko nad srednjeročnim ciljem centralne banke (Bank of Korea), ki je določen pri dveh odstotkih, podatek kaže na stabilizacijo gospodarstva po rekordnih stopnjah inflacije v začetku desetletja. Indeks cen življenjskih potrebščin je v povprečju znašal 116,61, kar je 0,2 odstotne točke manj kot leta 2024, ko je znašal 2,3 odstotka. Indeks življenjskih stroškov, ki neposredno meri vpliv rasti cen na gospodinjstva, se je v tem letu zvišal za 2,4 odstotka. Analitiki ocenjujejo, da gre za najpočasnejšo letno rast po letu 2020, ko je inflacija znašala zgolj 0,5 odstotka. Podatki odražajo umirjanje pritiska na potrošnike, ki so se v preteklih treh letih spopadali z najvišjo rastjo cen v zadnjih desetletjih.

Zapisnik decembrskega zasedanja ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) je razkril globoka razhajanja med guvernerji glede prihodnje smeri denarne politike Združenih držav Amerike. Člani odbora so se spopadali z nasprotujočimi si kazalniki, saj se država sooča z vztrajno inflacijo na eni strani ter očitnim slabljenjem trga dela na drugi. Čeprav je centralna banka kljub delitvam sprejela odločitev o znižanju ključne obrestne mere, zapisnik potrjuje, da znotraj institucije ni enotnega mnenja o hitrosti in obsegu nadaljnjih ukrepov. Negotovost na ameriških finančnih trgih se je po objavi zapisnika stopnjevala, kar je indeks Wall Street potisnilo v rdeče številke že tretji trgovalni dan zapored. Vlagatelji so se odzvali na mešane signale, ki kažejo, da Fed nima jasne konsenzualne strategije za leto 2026. Razkol znotraj banke je neposredna posledica pritiska med potrebo po stabilizaciji cen in zaščito zaposlenosti, kar vpliva na globalne kapitalske tokove in vrednost dolarja. Ta nestanovitnost odraža dolgotrajnejše procese prilagajanja ameriškega gospodarstva na post-pandemične inflacijske šoke in geopolitične napetosti.

Turška vlada je v uradnem listu objavila odlok, s katerim je za leto 2026 določila nižjo stopnjo povišanja davkov, carin in različnih upravnih pristojbin, kot je bila prvotno predvidena. Namesto zakonsko določene 25,49-odstotne stopnje prevrednotenja, ki temelji na rasti cen življenjskih potrebščin, bodo dajatve narasle za 18,95 odstotka. Ta ukrep, ki ga je odobril predsednik države, neposredno vpliva na višino davka na motorna vozila in druge upravne stroške. Odločitev o znižanju stopnje povišanja pod zakonsko določen prag je namenjena razbremenitvi finančnega pritiska na državljane v času trajajočih inflacijskih nihanj. S tem korakom želi turška administracija omejiti rast življenjskih stroškov, saj stopnja prevrednotenja običajno narekuje letno prilagoditev skoraj vseh javnih storitev in kazni. Nižji odstotek povišanja predstavlja kompromis med proračunskimi potrebami države in kupno močjo prebivalstva.

Iranski študenti so v torek na ulicah Teherana izvedli množične proteste, s katerimi so izrazili nezadovoljstvo nad poglabljanjem gospodarske krize v državi. Protesti študentske populacije so sledili le dan po tem, ko so v prestolnici svoje nestrinjanje z zaostrenimi gospodarskimi razmerami izrazili že trgovci. Demonstracije odražajo širše družbeno nezadovoljstvo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in nestabilnih ekonomskih razmer, ki vplivajo na vse sloje prebivalstva. Študentsko gibanje se je v Teheranu aktiviralo kot odgovor na vse težje preživetje in pomanjkanje gospodarskih perspektiv. Po navedbah poročevalcev so študenti s svojo prisotnostjo na ulicah okrepili pritisk na oblast, ki se spopada z očitki o neučinkovitem upravljanju države. Dogajanje v Iranu nakazuje na potencialno širjenje nemirov, saj se različne družbene skupine povezujejo v skupnih zahtevah po stabilizaciji gospodarstva in izboljšanju socialnega položaja državljanov.

Vlada Federacije Bosne in Hercegovine je na današnji dopisni seji sprejela odločitev o višini minimalne plače za leto 2026, ki bo znašala 1.027 konvertibilnih mark (KM) v neto znesku. Odločitev je bila sprejeta na predlog zveznega ministrstva za finance, pri čemer so upoštevali uradne statistične podatke o gospodarskih gibanjih v entiteti. Izračun nove višine najnižjega prejemka temelji na podatkih Zveznega zavoda za statistiko, ki kažejo na 3,6-odstotno rast cen življenjskih potrebščin in 1,8-odstotno realno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Prilagoditev minimalne plače je neposredno povezana s proračunskim načrtovanjem za prihodnje leto, ki ga je vlada začrtala ob koncu preteklega leta, in predstavlja poskus ohranjanja kupne moči prebivalstva v luči inflacijskih pritiskov.

Statistični urad Republike Slovenije (Surs) je objavil najnovejše podatke o makroekonomskih kazalnikih, ki kažejo na ponovno rast cen življenjskih potrebščin in izboljšanje stanja v državni blagajni. Letna stopnja inflacije se je decembra povzpela na 2,7 odstotka, kar predstavlja povečanje glede na november, ko je znašala 2,3 odstotka. Kljub decembrskemu skoku je bila novembrska stopnja najnižja po juniju istega leta, ko se je rast cen prehodno umirila za 0,8 odstotne točke v primerjavi z oktobrom. Na področju javnih financ so podatki ugodnejši, saj se je javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju znatno znižal. Med julijem in septembrom je znašal 95 milijonov evrov oziroma 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je občutno manj kot v drugem trimesečju, ko je primanjkljaj dosegel 514 milijonov evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. Hkrati se je zmanjšal tudi javni dolg, ki je ob koncu tretjega četrtletja znašal 67,6 odstotka BDP, kar kaže na stabilizacijo javnih financ v poletnem obdobju.

Slovenija je letošnje leto zaključila z višjo stopnjo inflacije, kot znaša povprečje v območju z evrom, kar v svojem komentarju za časnik Večer izpostavlja Darja Kocbek. Glavni dejavnik za takšno gibanje cen so bile predvsem podražitve hrane, ki so močno obremenile proračune slovenskih gospodinjstev. Avtorica ob tem opozarja na razkorak med statističnimi podatki in dejanskim stanjem na terenu, saj koncept povprečnega gospodinjstva v realnosti ne odraža specifičnih finančnih težav posameznikov. Analiza poudarja, da so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji zviševale hitreje kot pri ključnih trgovinskih partnericah, kar postavlja vprašanja o učinkovitosti ukrepov za zamejevanje draginje. Medtem ko se nekateri segmenti gospodarstva stabilizirajo, cene osnovnih dobrin ostajajo visoke, kar neposredno vpliva na kupno moč prebivalstva. Izpostavljena je bila tudi problematika teoretičnih modelov inflacije, ki pogosto ne zajamejo celotne slike stroškov, s katerimi se spopadajo državljani v vsakdanjem življenju.

Avstrijski minister za stanovanjsko politiko Andreas Babler (SPÖ) je predstavil analizo učinkov novega stanovanjskega paketa, po kateri bodo omejitve rasti najemnin najemnikom prinesle skupno 311 milijonov evrov prihrankov. Ključna novost zakonodaje je, da bo leta 2026 država prvič posegla tudi v cene na nereguliranem trgu najemniških stanovanj. Babler pričakuje, da bodo ti ukrepi znatno razbremenili družinske proračune v času povečanih življenjskih stroškov. Sprejeti ukrepi so del širšega prizadevanja avstrijske vlade za zajezitev inflacijskih pritiskov na stanovanjskem področju. Po ministrovih besedah bo nova uredba omejila zviševanje najemnin, ki bi sicer sledilo indeksaciji cen življenjskih potrebščin. Kritiki sicer opozarjajo na možne dolgoročne posledice na ponudbo stanovanj, vendar vlagatelji v zakonodajo poudarjajo takojšnjo socialno korist za prebivalstvo.

Po poročilih o protestih zaradi padca vrednosti riala, se je pojavila informacija, da je guverner iranske centralne banke Mohammad Reza Farzin odstopil, nasledil pa naj bi ga Abdolnasser Hemmati. Centralna banka zanika poročila o odstopu Farzina. Poročajo tudi, da so varnostne sile v Iranu razglasile izredno stanje.

Leto dni po začetku novega mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa ameriško gospodarstvo presega napovedi strokovnjakov in prehiteva ostale članice skupine G7. Kljub začetnim strahovom pred visoko inflacijo in gospodarskim upadom zaradi trgovinskih carin se je donosnost desetletnih državnih obveznic znižala na 4,1 odstotka, država pa beleži močno rast ob sočasni fiskalni konsolidaciji. Medtem ko ZDA krepijo svoj položaj, se Indija pripravlja na leto 2026 s pričakovano nizko inflacijo, ki naj bi ostala v ciljnem območju med dvema in šestimi odstotki. Indijske oblasti načrtujejo posodobitev metodologije indeksa potrošniških cen, k stabilnosti pa so prispevali predvsem nižji stroški hrane in znižanje davka na blago in storitve (GST). Na valutnih trgih par EUR/JPY ostaja stabilen pod ravnjo 184,00, medtem ko Japonska centralna banka (BoJ) nakazuje nadaljnje zaostrovanje denarne politike. Decembrski dvig ključne obrestne mere na 0,75 odstotka predstavlja najvišjo raven v zadnjih 30 letih, nekateri člani sveta banke pa vidijo potrebo po dodatnih povišanjih v bližnji prihodnosti. Japonska finančna ministrica Satsuki Katayama je poudarila, da ima država proste roke pri odzivanju na prekomerna nihanja jena, kar bi lahko v kombinaciji z višjimi obrestnimi merami dodatno okrepilo japonsko valuto v primerjavi z evrom.