Ameriške sile v vojaški operaciji aretirale in v New York prepeljale venezuelskega voditelja Nicolása Madura

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so po navedbah predsednika Donalda Trumpa zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacijo, ki je vključevala letalske napade in kopensko posredovanje, je izvedla elitna enota Delta Force, ki je Madura že odpeljala iz države. Napadi so se začeli v zgodnjih jutranjih urah, ko so prestolnico Caracas in druga strateška mesta, kot sta La Guaira in Aragua, pretresle močne eksplozije, nad mestom pa so opazili številna vojaška letala. Ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth je potrdil resničnost Trumpovih navedb o zajetju in ekstrakciji Madura, medtem ko podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez trdi, da je lokacija predsednika neznana. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni; španska vlada je pozvala k deeskalaciji in zmernosti, medtem ko opozicijski voditelji v regiji, med njimi Santiago Abascal iz stranke Vox, zahtevajo takojšnjo predajo venezuelskega režima, ki ga označujejo za narkoterorističnega. Donald Trump je za kasnejše ure že napovedal uradno izjavo v svojem letovišču Mar-a-Lago, kjer bo podrobneje predstavil rezultate operacije, ki predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom.

Združene države Amerike so v okviru obsežne vojaške operacije v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih so ameriški operativci v sodelovanju z določenimi venezuelskimi silami vdrli v vojaški kompleks Fuerte Tiuna, kar je vključevalo tudi zračne napade na strateške cilje v prestolnici. Madura so po prijetju z vrečo na glavi in v okovih prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in orožjem, ki so bile vložene že leta 2020. Zajetje je sprožilo mešane odzive v Venezueli in mednarodni javnosti. Medtem ko so nasprotniki režima in številni umetniki novico sprejeli z navdušenjem, je podpredsednica Venezuele napad obsodila in zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Rusija je uradno pozvala Washington k osvoboditvi Madura, indijska vlada pa se je zaradi tesnih gospodarskih vezi z Venezuelo znašla pred moralno in politično dilemo. Opozicijska voditeljica María Corina Machado, ki velja za eno najglasnejših kritikov Madura, dogajanja še ni podrobneje komentirala, vendar dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj s strmoglavljenjem režima.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v operaciji, izvedeni 3. januarja 2026, zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Dogodek je sprožil buren odziv v Latinski Ameriki in širše, pri čemer so odzivi močno deljeni med podporo padcu režima in obsodbo ameriškega vojaškega posredovanja. Srednjeameriški parlament (Parlacen) je v uradni izjavi pozval k mirnemu, urejenemu in demokratičnemu prehodu oblasti v Venezueli, s čimer so podprli prizadevanja za vzpostavitev nove demokratične ureditve v državi. Na drugi strani so levičarske politične skupine, kot je salvadorska Fronta Farabundo Martí za nacionalno osvoboditev (FMLN), ostro obsodile tisto, kar so poimenovale "ameriški vojaški napad" in "u kidnapping" predsednika Madura. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so se stopnjevale od konca leta 2025, ko so ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle prve neposredne zračne napade na cilje v Venezueli. Operacija zajetja temelji na ameriških obtožbah o Madurovi vpletenosti v trgovino z narkotiki in diktatorskem vodenju države, kar je vodilo v globoko humanitarno in politično krizo v tej z nafto bogati državi.