Administracija predsednika Donalda Trumpa je v Minneapolis napotila približno 2000 zveznih agentov in častnikov, kar so uradniki opisali kot največjo operacijo za izvrševanje priseljenske zakonodaje v zgodovini države. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je operacijo utemeljilo s ciljem izkoreninjenja prevar, aretacije storilcev kaznivih dejanj in odstranitve nezakonitih priseljencev s kriminalno preteklostjo. V akciji sodelujejo tako pripadniki oddelka za deportacije (ICE) kot tudi preiskovalci iz urada za domovinske preiskave (HSI). Operacija je del stopnjevanja zveznega pritiska na zvezno državo Minnesota, pri čemer so se oblasti osredotočile predvsem na območje Minneapolisa. Poteza sledi obtožbam o razširjenih prevarah med tamkajšnjimi prebivalci somalijskega porekla. Kritiki ukrep označujejo za politično motiviran napad na priseljenske skupnosti, medtem ko vršilec dolžnosti direktorja agencije ICE Todd Lyons poudarja, da gre za operacijo brez primere po svojem obsegu in intenzivnosti.

Predsednik Centralnega sveta Judov v Nemčiji, Josef Schuster, je na zimskem zasedanju poslanske skupine CSU v bavarskem samostanu Seeon izrazil resno zaskrbljenost zaradi naraščajoče podpore desničarski stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Schuster je opozoril, da bi lahko morebitna udeležba AfD v deželnih ali zvezni vladi sprožila val izseljevanja judovskega prebivalstva iz države. Njegove izjave prihajajo v času, ko javnomnenjske ankete kažejo na zgodovinsko visoko podporo omenjeni stranki v več zveznih deželah. Schuster je poudaril, da judovska skupnost z veliko mero negotovosti opazuje politične premike v Nemčiji, kjer se AfD v več deželah in tudi na zvezni ravni nadeja vstopa v vladne koalicije. Po njegovih besedah bi takšen politični preobrat pomenil temeljno spremembo družbene klime, kar bi Jude prisililo v razmislek o prihodnosti v Nemčiji. Vodstvo CSU je ob tem izrazilo solidarnost z judovsko skupnostjo in obsodilo vsakršno obliko antisemitizma, ki se v političnem prostoru krepi prek ekstremističnih stališč.

Litovske oblasti so sprožile uradni postopek preverjanja dovoljenja za stalno prebivanje ruskega opozicijskega politika Leonida Volkova, nekdanjega tesnega sodelavca pokojnega Alekseja Navalnega. Oddelek za migracije je od službe za državno varnost zahteval oceno, ali Volkove izjave predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu v državi. Povod za preiskavo so bile objavljene zasebne komunikacije, v katerih se je Volkov odzval na domnevno smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK). Volkov je v sporni korespondenci Kapustina označil za nacista, čigar obstoj naj bi koristil kremeljski propagandi, ob tem pa kritično ocenil tudi ukrajinske uradnike, vključno z nekdanjim vodjem obveščevalne službe Kirilom Budanovom. Čeprav se je kasneje izkazalo, da je bila smrt Kapustina zrežirana, so litovski organi ocenili, da so takšne izjave lahko sporne z vidika varnostne politike države. Če bo ugotovljeno, da Volkov predstavlja varnostno tveganje, mu po litovski zakonodaji grozi preklic dovoljenja za bivanje in izgon iz države.

Papež Lev XIV. je v Vatikanu uradno sklenil sveto leto Rimskokatoliške cerkve. Med slovesnostjo je sveti oče izpostavil kritiko sodobnih družbenih vrednot, pri čemer je posebej obsodil naraščajoče potrošništvo in prevladujoče protimigrantsko razpoloženje v družbi. Njegov nagovor je služil kot poziv k večji solidarnosti in duhovni poglobitvi v času, ko se svet spopada z vse večjimi socialnimi razlikami. Papež je v svojem govoru poudaril, da sta ksenofobija in zapiranje meja v nasprotju s krščanskimi načeli, ter vernike pozval, naj se odprejo potrebnim in zavrnejo materialistični način življenja. Dogodek v Vatikanu je privabil številne vernike iz celega sveta, s čimer se je končalo obdobje, namenjeno posebnim milostim in spravi znotraj katoliške skupnosti.

V regiji Afar na severovzhodu Etiopije se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrlo najmanj 22 ljudi, še 65 oseb pa je bilo poškodovanih. Nesreča se je zgodila, ko se je prevrnil tovornjak, ki je prevažal nezakonite migrante. Po navedbah lokalnih oblasti so poškodovanim že zagotovili nujno medicinsko pomoč v bližnjih zdravstvenih ustanovah. Preiskava dogodka kaže, da je bila nesreča neposredno povezana z dejavnostmi nezakonitega tihotapljenja ljudi, ki je v tem delu Afrike pogost pojav. Etiopski uradniki so ob tem dogodku ponovno izdali opozorila o nevarnostih nezakonitih migracij in napovedali strožje ukrepe proti tihotapskim mrežam, ki izkoriščajo ranljive skupine ljudi za nevaren prevoz v neustreznih vozilih. Regija Afar sicer velja za ključno tranzitno točko za migrante, ki si želijo doseči Arabski polotok.

Papež Lav je v torek uradno sklenil sveto leto Katoliške cerkve s simbolnim zaprtjem svetih vrat v baziliki svetega Petra v Vatikanu. Ob tej priložnosti je v svojem nagovoru kristjane po vsem svetu pozval k večji empatiji in pomoči potrebnim, pri čemer je poudaril pomen ljubeznivega odnosa do tujcev, prosilcev za azil in vseh, ki iščejo zatočišče. Po vatikanskih podatkih se je slovesnosti ob koncu jubilejnega leta udeležilo rekordnih 33,5 milijona vernikov, kar odraža velik pomen dogodka za svetovno katoliško skupnost. Papež je v svojem govoru ostro kritiziral trenutno stanje svetovnega gospodarstva, ki ga je označil za izkrivljeno, saj po njegovih besedah poskuša profitirati iz vseh sfer življenja, pri tem pa pogosto zanemarja človekovo dostojanstvo. Poudaril je, da ekonomska logika ne sme prevladati nad osnovnimi človeškimi pravicami. Sveti oče je vernike pozval, naj se v prihodnje bolj zavzeto trudijo prepoznati bližnjega v vsakem prišleku in naj njihova dejanja vodita krščansko usmiljenje in solidarnost, ki sta bila v ospredju njegovega celotnega dosedanjega pontifikata.

Gláucio Ventura Tiago, 23-letni branilec nizozemskega nogometnega kluba RBC, je v svojem življenju prehodil pot od negotovosti v detencijskem centru do statusa športnega heroja. Pred desetimi leti se je takratni deček soočal z resno grožnjo izgona iz države, saj je otroštvo preživljal v različnih centrih za azilante. Njegova usoda je bila dolgo negotova, vendar mu je po dolgotrajnih birokratskih postopkih in javni izpostavljenosti uspelo ostati na Nizozemskem. Danes Ventura Tiago uživa v uspehih na nogometnih zelenicah, kjer navijači na razprodanih stadionih vzklikajo njegovo ime in razvijajo transparente z njegovo podobo. V svojem čustvenem pričevanju je nogometaš opisal težke trenutke izolacije in strah pred izgubo vseh prijateljev ter okolja, ki ga je poznal. Kljub težkim življenjskim preizkušnjam v mladosti je poudaril, da nikoli ni izgubil ljubezni do nogometa, ki mu je služil kot zatočišče in pot do integracije v družbo.

Vatikan je v ponedeljek uradno zaključil jubilejno sveto leto 2025, v katerem je Rim po uradnih podatkih obiskalo več kot 33 milijonov vernikov. Papež Leon XIV. je 6. januarja, na praznik Svetih treh kraljev, zaprl zadnja sveta vrata v baziliki svetega Petra, s čimer se je simbolično končalo obdobje, posvečeno upanju in prenovi. Število obiskovalcev je preseglo vsa prvotna pričakovanja cerkvenih oblasti in organizatorjev v italijanski prestolnici. Zadnji romarji so skozi sveta vrata stopili le nekaj ur pred uradnim zaprtjem, s čimer so sklenili leto molitev in romanj. Vatikan je dogodek označil za izjemen uspeh, saj je jubilej kljub logističnim izzivom potekal brez večjih incidentov. Tokratno sveto leto je bilo še posebej odmevno zaradi velikega števila romarjev iz tujine, ki so v italijansko prestolnico prinesli pomemben gospodarski in duhovni impulz.

Tunizijske oblasti so v noči na torek izpustila več humanitarnih delavcev tunizijske veje francoske nevladne organizacije France terre d'asile, ki so bili v priporu več kot 20 mesecev. Med izpuščenimi so po razpoložljivih informacijah trije uslužbenci omenjene organizacije, ki so jih tamkajšnji organi pregona obtožili nezakonite pomoči migrantom pri prestopanju meje in bivanju v državi. Skupno je bilo v postopek vključenih šest zaposlenih, ki so se spopadali z resnimi pravnimi očitki zaradi svojega humanitarnega delovanja. Izpustitev sledi dolgotrajnim mednarodnim pritiskom in opozorilom humanitarnih organizacij o vse slabših razmerah za delovanje civilne družbe v Tuniziji. Država se v zadnjem obdobju sooča z močnim porastom migracijskih pritiskov, kar je privedlo do strožje zakonodaje in pogostejših aretacij tistih, ki nudijo pomoč osebam brez urejenega statusa. Kljub izpustitvi podrobnosti o morebitnih nadaljnjih pravnih postopkih proti humanitarcem ostajajo nejasne, organizacija France terre d'asile pa izpustitve svojih sodelavcev še ni podrobneje komentirala.

Ob obali Gambije se je 1. januarja 2026 zgodila tragična pomorska nesreča, v kateri je po najnovejših podatkih tamkajšnje vlade umrlo najmanj 31 migrantov. Plovilo, ki je bilo namenjeno proti Evropi, se je prevrnilo na odprtem morju, pri čemer oblasti opozarjajo, da je število žrtev verjetno še višje, saj pogrešajo večje število ljudi. Gre za eno najhujših tovrstnih nesreč v zadnjem obdobju v tej regiji. Preiskava o vzrokih nesreče še poteka, vendar prve informacije kažejo na preobremenjenost čolna, ki je izplul le malo pred dogodkom. Gambijske oblasti so v ponedeljek revidirale prvotne ocene o številu žrtev in potrdile, da je med mrtvimi veliko mladih, ki so iskali boljšo prihodnost v Evropi. Reševalne ekipe nadaljujejo z iskanjem morebitnih preživelih, vendar so možnosti za to z vsako uro manjše. Nesreča ponovno opozarja na nevarnosti nezakonitih migracijskih poti vzdolž zahodnoafriške obale.

Trumpova administracija je v Minneapolis napotila približno 2.000 zveznih agentov kot del akcije proti priseljevanju, ki sledi škandalu s prevarami pri socialni pomoči v Minnesoti. Večina prizadetih je prejemnikov socialne pomoči.

Po navedbah radijske postaje RMF24 se je prvič v zadnjih petindvajsetih letih začel proces množičnega izseljevanja poljskih državljanov iz Nemčije. Podatki kažejo na trend, v okviru katerega se Poljaki v velikem številu vračajo v svojo domovino, kar predstavlja pomemben zasuk v migracijskih tokovih med državama. Ta pojav je bil prvič zaznan in javno objavljen v ponedeljek, 5. januarja, ko so mediji začeli poročati o spremembi demografske dinamike, ki je bila zadnji dve desetletji stabilna v smeri izseljevanja na zahod. Čeprav natančni vzroki za tovrstne premike v poročilih niso podrobno razčlenjeni, gre za prvi tovrstni primer po četrt stoletja, ko število tistih, ki se vračajo, močno vpliva na poljsko skupnost v Nemčiji. Do sedaj je Nemčija veljala za glavno ciljno državo za poljske delavce in njihove družine, vendar zadnji podatki kažejo na konec tega dolgotrajnega obdobja migracijskega pritiska na nemški trg dela.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je na seznam držav, katerih državljani morajo za pridobitev vstopnega vizuma v Združene države Amerike položiti varščino v višini do 15.000 dolarjev, dodala sedem novih držav. Skupno število držav na tem seznamu se je tako povzpelo na 13, med katerimi jih je večina iz Afrike. Med na novo dodanimi državami so Butan, Bocvana, Srednjeafriška republika, Gvineja, Gvineja Bissau, Namibija in Turkmenistan. Novi ukrepi so stopili v veljavo 1. januarja, njihov cilj pa naj bi bil preprečevanje prekoračitev dovoljenega bivanja tujih državljanov. Višina varščine se giblje med 5.000 in 15.000 dolarji, kar po mnenju kritikov predstavlja nepremostljivo finančno oviro za številne prosilce iz revnejših regij. Ameriški uradniki ukrep zagovarjajo kot učinkovito sredstvo za zagotavljanje spoštovanja pogojev vizuma, pri čemer se sredstva vrnejo ob pravočasnem odhodu iz države. Ta poteza je le zadnja v nizu prizadevanj za zaostritev migracijske politike, ki vključuje tudi obvezne osebne intervjuje in razkritje zgodovine uporabe družbenih omrežij za prosilce iz vseh držav z vizumsko obveznostjo.

Poročilo o gospodarskih gibanjih v karibski regiji je razkrilo, da denarna nakazila izseljencev, znana kot remitente, ostajajo eden najpomembnejših in pogosto spregledanih gospodarskih dejavnikov. Za milijone družin po celotni regiji ta sredstva, ki jih sorodniki pošiljajo iz tujine, predstavljajo neobhoden vir preživetja. Denar je primarno namenjen pokrivanju stroškov osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana, stanovanja in zdravstvena oskrba. Poleg neposredne pomoči gospodinjstvom imajo ta nakazila ključno vlogo pri financiranju izobraževanja in podpiranju majhnih podjetij, kar dolgoročno spodbuja lokalni podjetniški ekosistem. Na nacionalni ravni remitente predstavljajo pomemben delež bruto domačega proizvoda številnih karibskih držav, s čimer zagotavljajo devizno stabilnost in blažijo gospodarske pretrese. Kljub njihovemu velikemu pomenu strokovnjaki opozarjajo, da se ta oblika finančne moči v širših makroekonomskih analizah pogosto podcenjuje.

Španski in francoski organi pregona so v skupni operaciji aretirali 15 voznikov avtobusov, ki so osumljeni nezakonitega prevoza migrantov med Španijo in Francijo. Preiskava je razkrila, da so vozniki od migrantov brez ustreznih dokumentov zahtevali plačila v višini od 20 do 400 evrov za prehod meje. V zameno za denar so migrantom omogočili potovanje brez veljavnih vozovnic ali pa so jim izdali vozovnice na tuja imena, s čimer so se skušali izogniti mejnim kontrolam. Operacija je razkrila organizirano mrežo izkoriščanja rednih avtobusnih linij za namene ilegalnih migracij znotraj schengenskega območja. Aretirani vozniki so delovali na relacijah, ki povezujejo ključna španska in francoska mesta, pri čemer so izrabljali svoj položaj za osebni dobiček. Oblasti poudarjajo, da tovrstna dejanja ne pomenijo le kršitve zakonodaje o tujcih, temveč tudi resno varnostno tveganje v cestnem prometu, saj so bili potniki v nekaterih primerih prevažani v neustreznih razmerah.

Vodilni predstavniki iranskega centra za zadeve tujcev in priseljencev so sporočili, da se je v provinci Teheran po izgonu nezakonitih afganistanskih priseljencev stopnja kriminala znižala za 30 odstotkov. Po navedbah vodje centra je odhod teh oseb povzročil tudi opazno zmanjšanje porabe osnovnih dobrin; mesečna poraba moke v regiji se je zmanjšala za 5500 ton. Poleg ekonomskih in varnostnih učinkov so oblasti izpostavile spremembe v izobraževalnem sistemu, saj se je število afganistanskih učencev razpolovilo in zdaj znaša približno 320.000 vpisanih otrok. Iranske oblasti so za identifikacijo lokacij, kjer se zadržujejo nezakoniti priseljenci, vzpostavile posebno telefonsko linijo 1438, ki je po njihovih besedah ključno pripomogla k odkritju številnih zbirališč afganistanskih državljanov v provinci Teheran. Ukrepi so del širše strategije upravljanja z migracijami, s katero želi Iran razbremeniti svojo infrastrukturo in izboljšati varnostne razmere v prestolnici ter njeni okolici. Poročila poudarjajo neposredno povezavo med prisotnostjo neregistriranih tujcev in obremenitvijo državnih virov.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo bombardiranje in zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Lula da Silva je dejanja Washingtona označil za nedopustna in poudaril, da so ZDA s tem prestopile vse meje sprejemljivega v mednarodni politiki. Po poročanju brazilskih organov pregona so venezuelske oblasti v odziv na napad popolnoma zaprle mejo z Brazilijo, kar je povzročilo nenaden upad migracijskega toka. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških zračnih napadov na bolivarsko republiko je tudi sosednja Kolumbija napovedala prerazporeditev svojih sil in virov na mejo, saj se pripravlja na morebiten val beguncev. Medtem ko v ZDA zoper zajetega Madura že pripravljajo obtožnico, regija ostaja v stanju visoke pripravljenosti, saj vojaško posredovanje vpliva na stabilnost celotne Južne Amerike. Brazilski predsednik je v svoji izjavi za javnost izrazil resno zaskrbljenost nad kršenjem suverenosti sosednje države.

Nove objave več medijev poročajo o študiji, ki izpostavlja, da ima več kot pol milijona tujih državljank v Nemčiji neizkoriščen potencial za zapolnitev pomanjkanja strokovne delovne sile, saj so te ženske nujno potrebne v številnih gospodarskih panogah.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem je naznanila, da bodo venezuelski migranti, ki v Združenih državah Amerike bivajo pod statusom začasne zaščite (TPS), lahko zaprosili za begunski status oziroma azil. Ta poteza sledi njeni predhodni odločitvi, s katero je končala program začasne zaščite za približno 600.000 Venezuelcev, ki so to obliko statusa pridobili pod administracijo predsednika Joeja Bidna. Nova uredba omogoča migrantom, da kljub prekinitvi prejšnjega programa iščejo pravno pot do zaščite preko azilnih postopkov. Odločitev guvernerke Noem predstavlja pomemben zasuk v migracijski politiki zvezne države, saj neposredno vpliva na usodo številnih posameznikov, ki so v državi iskali zatočišče pred politično in gospodarsko krizo v Venezueli. S tem se odpira vprašanje prihodnje integracije in pravne varnosti venezuelskih državljanov v tem delu ZDA.

Panamske oblasti so sporočile, da se je prehod migrantov skozi Dariensko sotesko, nevarno naravno mejo med Kolumbijo in Panamo, v letu 2025 drastično zmanjšal. Po uradnih podatkih je to območje prečkalo le 3091 oseb, kar predstavlja 99-odstotni upad v primerjavi z letom 2024, ko je to pot na svoji poti proti Severni Ameriki izbralo več kot 300.000 ljudi. Kljub izjemno nevarnim razmeram v pragozdu je ta pot v preteklih letih veljala za eno glavnih tranzitnih točk za neregularne migracije v regiji. Drastičen upad števila prehodov kaže na spremenjeno dinamiko migracijskih tokov v Latinski Ameriki. Panamska vlada je v preteklosti napovedala ostrejše ukrepe za nadzor meje in sodelovanje z mednarodnimi partnerji pri omejevanju nezakonitih prehodov skozi to neprehodno džunglo. Čeprav so razlogi za tako obsežno zmanjšanje večplastni, podatki potrjujejo, da se je pritisk na to specifično pot skoraj povsem ustavil, kar močno vpliva na humanitarno situacijo in varnostno politiko v celotni srednjeameriški regiji.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Število nezakonitih vstopov v Nemčijo se je v letu 2025 znatno zmanjšalo. Do zmanjšanja je prišlo zaradi ponovnega nadzora na mejah od septembra 2024, ki se je intenziviral maja 2025. Članki sprašujejo, koliko beguncev in prosilcev za azil je bilo preštetih od takrat.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu. Trump Powella obtožuje negospodarnega upravljanja s proračunskimi sredstvi, predvsem v povezavi s štiri milijarde dolarjev vredno prenovo stavb centralne banke, ki jo je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Medtem ko predsednik poudarja gospodarske uspehe in rast BDP, analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg v primerjavi s svetovnim zaostaja, kar pripisujejo politični nestabilnosti in nepredvidljivim carinskim ukrepom. Administracija se obenem spopada z naraščajočim nezadovoljstvom ključnih volilnih skupin. Predstavniki latinskoameriških poslovnih voditeljev so v odprtem pismu opozorili, da množični izgoni delovne sile uničujejo panoge, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in gostinstvo. Raziskave javnega mnenja kažejo na strm padec podpore med srednjim razredom, kjer se je odobravanje predsednikovega dela od oktobra znižalo za 17 odstotnih točk. Kritike letijo tudi na predsednikovo osebno porabo časa, saj podatki razkrivajo, da je v letu 2025 golf igral kar 88-krat, kar je davkoplačevalce stalo več kot 110 milijonov dolarjev. Trump je vse negativne ankete označil za prirejene in vztraja, da so Združene države Amerike v svojem najuspešnejšem obdobju.

Ruske oblasti so v prvih enajstih mesecih leta 2025 iz države prisilno odstranile 54.400 tujih državljanov in oseb brez državljanstva. Po podatkih Zvezne službe sodnih izvršiteljev (FSSP) so bili ukrepi izvedeni zaradi kršitev migracijske zakonodaje in drugih predpisov Ruske federacije. Vsi postopki so temeljili na pravnomočnih sodnih odločbah, ki so naložile deportacijo kršiteljev. Kljub visokemu številu izgonov statistični podatki kažejo na zmanjšanje tovrstnih ukrepov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024, ko je bilo iz države prisilno odstranjenih 79.000 oseb. Število izgonov se je tako zmanjšalo za približno tretjino. Hkrati pa so ruski organi pregona v letu 2025 omejili vstop v državo več kot 160.000 tujcem, število razveljavljenih dovoljenj za bivanje pa se je povečalo za 17 odstotkov, kar kaže na nadaljnje zaostrovanje nadzora nad migracijami.

Venezuelski migranti v številnih državah, vključno s Čilom, Argentino, Kolumbijo in Združenimi državami Amerike, so z navdušenjem sprejeli novico o ameriški vojaški operaciji in zajetju dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Po skoraj trinajstih letih njegove vladavine, ki so jo zaznamovali gospodarski zlom, politična represija in eksodus skoraj osmih milijonov ljudi, se v izgnanstvu vrstijo praznovanja. V središču Santiaga de Chile se je zbrala množica ljudi v nacionalnih barvah, ki so izražali upanje na hitro vrnitev v domovino, potem ko je Madura na čelu države začasno nadomestila njegova dosedanja podpredsednica. Zajetje Madura s strani ameriških sil predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Dogajanje je sprožilo olajšanje predvsem med begunci v državah, kot je Čile, kjer so se v zadnjem času soočali z napovedmi o množičnih deportacijah pod novoizvoljenim desničarskim predsednikom Joséjem Antoniom Kastom. Mnogi izseljenci, ki so leta živeli v negotovosti, zdaj pričakujejo stabilizacijo razmer, ki bi jim omogočila varno vrnitev domov in ponovno združitev družin.

V Nemčiji se je ob začetku leta opazno zmanjšalo število prošenj za azil, in sicer za 51 odstotkov. Hkrati se je povečalo število deportacij. Vlada razpravlja o nadaljnjih zaostritvah migracijske politike.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Državno tožilstvo v Dresdnu je uradno vložilo obtožnico proti dvema državljanoma Sirije, ki sta osumljena avgustovskega napada z nožem na mestnem vlaku. Incident, ki se je zgodil v dresdenski mestni četrti, je zaradi svoje narave in okoliščin pritegnil precejšnjo mednarodno pozornost. Preiskovalci so po večmesečnem zbiranju dokazov in zasliševanju prič razkrili podrobnosti, ki sta jih osumljenca načrtovala pred samim dejanjem. Po navedbah tožilstva sta obtoženca namerno napadla potnike, pri čemer so bile uporabljene nevarne hladne orožje. Oblasti dogodek obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, saj gre za kaznivo dejanje, ki je vplivalo na občutek varnosti v javnem potniškem prometu. Podrobnejše informacije o motivih in morebitnih povezavah osumljencev z radikalnimi skupinami so trenutno predmet nadaljnjih sodnih postopkov, vendar obtožnica že jasno opredeljuje stopnjo njune odgovornosti za povzročene poškodbe.

Venezuelski migranti po vsem svetu so v soboto z navdušenjem sprejeli novico o odstavitvi in zajetju predsednika Nicolasa Madura, ki so jo izvedle sile pod vodstvom Združenih držav Amerike. Madurov režim je bil odgovoren za eno največjih migracijskih kriz v novejši zgodovini, zaradi česar je državo zapustilo več milijonov ljudi. Čeprav so na ulicah svetovnih prestolnic prevladovali veselje in praznovanja, se med razseljenimi Venezuelci hkrati pojavljajo vprašanja in skrbi glede prihodnje politične stabilnosti ter obnove države. Operacija, ki je privedla do padca dolgoletnega voditelja, predstavlja prelomni trenutek za latinskoameriško regijo. Praznovanja so potekala od Miamija do Madrida, kjer so se zbrali nasprotniki režima, ki so dolga leta opozarjali na kršitve človekovih pravic in gospodarski kolaps pod Madurovo oblastjo. Kljub koncu njegove vladavine diaspora ostaja previdna glede procesa tranzicije in pogojev za morebitno vrnitev v domovino, ki se spopada z uničeno infrastrukturo in globoko družbeno polarizacijo.

V Združenem kraljestvu so v ponedeljek stopila v veljavo nova pooblastila, ki mejni policiji in kriminalističnim preiskovalcem omogočajo zaseg ter preiskavo mobilnih telefonov in SIM-kartic migrantov, ki so v državo prispeli z majhnimi čolni čez Rokavski preliv. Ukrep je namenjen učinkovitejšemu boju proti kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi, ter pridobivanju ključnih informacij o njihovih operacijah neposredno od ekonomskih migrantov in prosilcev za azil. Nova zakonodaja organom pregona omogoča preiskavo elektronskih naprav brez potrebe po predhodni aretaciji posameznika. Britanske oblasti s tem korakom krepijo nadzor nad nezakonitimi prehodi meje in poskušajo omejiti število nevarnih prečenj preliva. Kritiki ukrepa sicer opozarjajo na vprašanja zasebnosti, medtem ko vlada vztraja, da je dostop do podatkov nujen za razbitje tihotapskih mrež, ki ogrožajo človeška življenja.

V Združenem kraljestvu so lani zabeležili drugo najvišje število prihodov migrantov, ki so Rokavski preliv prečkali v majhnih čolnih. Po uradnih podatkih britanskega notranjega ministrstva je v letu 2025 v državo na ta način prispelo 41.472 oseb. Ta podatek predstavlja resen politični izziv za vlado premierja Keira Starmerja, saj se je skupno število prihodov od njegovega prevzema oblasti povzpelo na približno 65.000. Britanske oblasti so izpostavile, da se Starmerjeva administracija približuje neželenemu rekordu, saj bo v manj kot dveh letih njegovega mandata število prehodov verjetno preseglo ravni prejšnjih vlad. Povečanje števila prehodov v drugi polovici leta 2025, ko je bilo že julija zabeleženih več kot 25.000 prihodov, je prispevalo h končni visoki številki. Kljub prizadevanjem za okrepitev obalne straže in sodelovanju s francoskimi organi se britanske oblasti še vedno spopadajo z logističnimi in varnostnimi težavami, ki jih prinašajo nevarni prehodi morske poti.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro kritiziral odločitev hollywoodskega igralca Georga Clooneyja in njegove soproge Amal, ki sta skupaj z otrokoma prejela francosko državljanstvo. Trump je par označila za ena izmed »najslabših političnih napovedovalcev vseh časov«, s čimer se je obregnil ob njuno aktivno podporo demokratski stranki in pozive k umiku Joeja Bidna iz predsedniške tekme. Republikanski voditelj je novico o njunem odhodu pospremil z ironičnim komentarjem, da gre za »dobro novico«, obenem pa je izkoristil priložnost za napad na francosko migracijsko politiko. Trump je Francijo obtožil, da se sooča z resnimi težavami s kriminalom zaradi, po njegovih besedah, katastrofalnega upravljanja migracij, ki ga je primerjal s politiko administracije Joeja Bidna v Združenih državah Amerike. Do kritik prihaja v času, ko Trumpova administracija odkrito podpira protimigracijska gibanja v Evropi. Poleg političnih napadov se je Trump udeležil tudi tradicionalne novoletne zabave na svojem posestvu Mar-a-Lago, kjer je v spremstvu soproge Melanie izrazil željo po miru na svetu, vendar se je izognil konkretnim odgovorom glede morebitne napotitve ameriških sil v Ukrajino ali operacij agencije CIA v Venezueli.

Elon Musk, izvršni direktor družbe Tesla in lastnik platforme X, je v seriji objav izrazil ostro kritiko na račun ameriške Demokratske stranke v luči prihajajočih vmesnih volitev v Združenih državah Amerike. Musk je opozoril, da bi zmaga tako imenovane radikalne levice povzročila nepopravljivo škodo državi. Po njegovih navedbah bi takšen politični razplet vodil v nenadzorovano odpiranje meja za nezakonite migracije in povečanje števila volilnih prevar, kar bi po njegovem mnenju uničilo temelje ameriške družbe. Poleg opozoril so se v javnosti pojavila ugibanja o Muskovem finančnem podpiranju Republikanske stranke. Čeprav se milijarder spopada z očitki o politični pristranskosti, sam poudarja, da so njegovi nameni usmerjeni v ohranitev stabilnosti države. Musk trdi, da bi nadaljnja prevlada demokratov pomenila konec Združenih držav Amerike, kakršne poznamo danes. Njegove izjave so v ameriškem političnem prostoru sprožile val razprav o vplivu tehnoloških mogotcev na volilni proces.

Evropski komisar za migracije je sporočil, da se je število izgonov oseb, ki so v Evropsko unijo vstopile nezakonito, v letu 2025 močno povečalo. Po njegovih napovedih bo letošnja stopnja vračanja najvišja v zadnjih šestih letih, kar kaže na strožje izvajanje migracijske politike na ravni celotne povezave. Kljub statističnemu povečanju pa je komisar opozoril, da trenutne številke še vedno ne zadostujejo za učinkovito obvladovanje migracijskih pritiskov. Povečanje števila deportacij je posledica okrepljenega sodelovanja med državami članicami in tretjimi državami ter strožjih postopkov na zunanjih mejah Unije. Pristojne institucije si prizadevajo za vzpostavitev sistema, ki bi zagotovil hitrejše vračanje tistih, ki nimajo pravice do mednarodne zaščite, vendar komisar poudarja, da bo za dolgoročno stabilnost potrebnih še več operativnih izboljšav in politične volje na ravni vseh članic.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je sprožil ostre napade na somalijske priseljence v zvezni državi Minnesota, pri čemer jih je označil za goljufe in osebe nizkih moralnih vrednosti. Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social pozval k njihovemu izgonu nazaj v Somalijo, kar temelji na obtožbah o domnevnih prevarah v tej skupnosti. Gre za nadaljevanje njegove retorike proti priseljencem, ki v Minnesoti predstavljajo največjo somalijsko diasporo v Združenih državah Amerike. Posebne kritike je Trump namenil demokratski kongresnici Ilhan Omar, ki je somalijskega rodu. Označil jo je za nehvaležno poraženko, s čimer je še dodatno zaostril politične napetosti glede vprašanja migracij in integracije. Kongresnica Omarjeva, ki je v ZDA prispela kot begunka leta 1995, je njegove izjave že v preteklosti označila za grozljive in namenjene preusmerjanju pozornosti od drugih političnih težav, s katerimi se sooča njegova administracija. Napadi so tesno povezani s primeri goljufij, ki so bili odkriti v Minnesoti, Trump pa jih izkorišča za širšo diskreditacijo celotne diaspore. Njegovi pozivi k deportacijam in uporaba žaljivih izrazov so sprožili buren odziv v ameriški javnosti, hkrati pa odražajo njegovo namero po izvajanju strožje migracijske politike v prihodnjem mandatu. Razmere v Minnesoti ostajajo napete, saj Trumpove izjave neposredno vplivajo na varnost in družbeni položaj tamkajšnjih prebivalcev somalijskega porekla.

V bližini severne obale Gambije se je v noči na četrtek prevrnil prenatrpan čoln, ki je prevažal približno 200 migrantov na poti proti Evropi. Gambijske oblasti so potrdile smrt najmanj sedmih oseb, katerih trupla so že izvlekli iz Atlantskega oceana. Reševalne ekipe so uspele rešiti 96 ljudi, medtem ko več deset migrantov še vedno pogrešajo, zato se iskalna akcija nadaljuje. Nesreča se je zgodila v bližini vasi Jang, ko je plovilo klonilo pod težo potnikov in težkimi razmerami na morju. Lokalne oblasti opozarjajo, da je število žrtev verjetno višje, saj je bilo na krovu več kot dvakrat več ljudi, kot so jih doslej uspeli rešiti ali najti mrtvih. Ta tragični dogodek ponovno osvetljuje nevarnosti atlantske migracijske poti, ki jo afriški migranti pogosto uporabljajo v upanju na boljše življenje v Evropski uniji. Gambijsko obrambno ministrstvo koordinira iskanje preživelih, vendar so možnosti za najdbo novih preživelih vsako uro manjše.

Sodnica okrožja Milwaukee Hannah Dugan je guvernerju poslala odstopno izjavo, potem ko je bila decembra lani spoznana za krivo oviranja pravosodja. Zvezni tožilci so ji očitali, da je aprila lani v svoji sodni dvorani namerno zamotila zvezne agente, ki so nameravali aretirati državljana Mehike, nato pa mu omogočila pobeg skozi zasebni izhod. Duganova, ki je na položaju preživela desetletje, je v svojem pismu poudarila zavezanost dostojanstvu in pravičnosti, vendar je priznala, da so pravni postopki proti njej postali prevelika ovira za nadaljnje delo. Do odstopa je prišlo v času, ko so republikanci v zvezni državi Wisconsin že pripravljali postopek ustavne obtožbe (impeachment), s katerim bi jo prisilno odstranili s položaja. Čeprav so zvezni postopki po njenih besedah še daleč od zaključka, se je odločila za umik, da bi zaščitila neodvisnost sodstva. Primer je pridobil širšo politično dimenzijo, saj ga je v svoji kampanji izpostavil tudi nekdanji predsednik Donald Trump kot primer zlorabe sodniških pooblastil za zaščito nezakonitih priseljencev. Duganova namerava pravni boj nadaljevati na sodišču, kjer bo izpodbijala obsodbo za kaznivo dejanje oviranja uradnega postopka.

Ob obali Gambije se je v sredo, 31. decembra, zgodila tragična pomorska nesreča, v kateri je po potrditvi tamkajšnjih oblasti umrlo najmanj sedem migrantov. Preobremenjeno plovilo, na katerem naj bi bilo več kot 200 ljudi, se je prevrnilo med poskusom nevarne poti proti Evropi. Reševalnim službam je do sedaj uspelo rešiti 96 oseb, medtem ko je šest ljudi v kritičnem stanju in so jih prepeljali v bolnišnico na nujno zdravljenje. Gambijska vlada v Banjulu je sporočila, da natančno število pogrešanih še ni znano, saj končni seznam potnikov ob izplutju ni bil vzpostavljen. Iskalne in reševalne akcije se nadaljujejo, vendar upanje za preživele kopni. Dogodek znova opozarja na smrtonosne poti, ki jih begunci in migranti iz Zahodne Afrike uporabljajo v upanju na boljše življenje v Evropski uniji, pri čemer so pogosto žrtve tihotapcev in neustreznih plovil.

Na španski otok El Hierro sta v prvih dneh leta 2026 prispeli dve večji plovili z migranti iz podsaharske Afrike. Prvo plovilo, ki je doseglo obalo 1. januarja, je prevažalo 144 oseb, med njimi osem mladoletnikov in 29 žensk. Potniki so potovanje začeli v Banjulu, prestolnici Gambije, in po navedbah reševalnih služb po sedmih dneh plovbe čez Atlantski ocean niso kazali večjih zdravstvenih težav. V petek zjutraj je obalo El Hierra doseglo še drugo plovilo, na katerem je bilo 283 oseb, vključno z 28 mladoletniki in 42 ženskami. Čoln je samostojno priplul v bližino pristanišča La Restinga, kjer ga je varno do obale pospremila posadka španske službe za reševanje na morju (Salvamento Marítimo). Skupno število migrantov, ki so v prvih dneh leta dosegli Kanarske otoke, se je tako povzpelo na 427, kar kaže na nadaljevanje povečanega migracijskega pritiska na zahodnoafriški poti.

V začasnem centru za pridržanje migrantov v kraju Agia v bližini Hanije na grškem otoku Kreta so v soboto opoldne izbruhnili siloviti nemiri. Po navedbah lokalnih oblasti in poročanju medijev se je spor vnel med skupinami različnih narodnosti, kar je preraslo v množični pretep. Zaradi lažjih poškodb so v bolnišnico v Haniji prepeljali med osem in dvanajst oseb, kjer so jim nudili prvo pomoč. Policija in obalna straža sta s hitrim posredovanjem uspeli umiriti razmere v objektu. Incident razkriva kritične razmere v prenapolnjenem centru, kjer je trenutno nastanjenih 471 oseb, večinoma moških. Razmere v objektu so po navedbah lokalnih virov nevzdržne, saj so kapacitete močno presežene. Glavni razlog za zadrževanje migrantov v neprimernih prostorih na Kreti so polne zmogljivosti drugih centrov v celinski Grčiji, predvsem v Malakasi in na severu države, kar onemogoča njihovo premestitev v primernejše objekte. Grško ministrstvo za pomorstvo situacijo spremlja, vendar ostajajo logistični izzivi pri premestitvah nerešeni.

Posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje in vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF), Kiril Dmitrijev, je v svoji izjavi poudaril, da desne politične sile predstavljajo edino realno upanje za prihodnost Evrope. Po njegovih besedah so prav te sile tiste, ki si upajo odkrito priznati resne težave, s katerimi se spopada Evropska unija, vključno z gospodarskim upadom, naraščajočo birokracijo in izzivi množičnih migracij. Dmitrijev je svoja stališča objavil na družbenem omrežju X, kjer je kritiziral trenutno usmeritev Bruslja. Ruski uradnik meni, da prevladujoče politične elite v Evropski uniji niso sposobne nasloviti strukturnih težav regije, kar vodi v splošno razpadanje povezave. Po Dmitrijevih navedbah desničarski politiki prepoznavajo nujnost korenitih sprememb, medtem ko trenutni birokratski aparat zgolj poglablja krizo. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov med Rusijo in Zahodom, pri čemer Moskva redno izraža podporo evropskim suverenističnim gibanjem, ki nasprotujejo trenutni politiki sankcij in vojaške pomoči Ukrajini.

V Portugalski republiki se je v nedeljo uradno začela dvotedenska volilna kampanja pred predsedniškimi volitvami, na katerih se za položaj poteguje rekordnih 11 kandidatov. Prvi krog volitev bo potekal 18. januarja, vendar zaradi izjemno razdrobljenega nabora kandidatov javnomnenjske ankete kažejo, da v prvem krogu nihče ne bo dosegel potrebne absolutne večine glasov. To pomeni, da bo o prihodnjem predsedniku države najverjetneje odločal drugi krog, ki je načrtovan za 8. februar. Kandidati so v uvodnih dneh kampanje odpirali ključna družbena vprašanja, med katerimi so izstopale teme migracij in politične nestabilnosti v državi. Širok nabor kandidatov odraža pestro politično dinamiko, hkrati pa med volivci ustvarja potrebo po temeljitem preučevanju programov pred odločilnim glasovanjem. Opazovalci ocenjujejo, da bo glavna bitka potekala med tistimi, ki uživajo najvišjo podporo v anketah, medtem ko preostali kandidati zmanjšujejo možnost za neposredno zmago katerega koli posameznika že v prvem krogu.

V nemški prestolnici so po skoraj štirih letih delovanja uradno zaprli eno največjih zasilnih bivališč za begunce, ki se je nahajalo na območju nekdanjega letališča Tegel. Upravljavci centra so ob zaprtju objavili končno bilanco, po kateri so v tem obdobju oskrbeli več kot 110.000 oseb, ki so v Nemčijo pribežale predvsem zaradi konfliktov na Bližnjem vzhodu in vojne v Ukrajini. Center je služil kot ključna vstopna točka za migrante v Berlinu, kjer so jim zagotovili prvo pomoč, registracijo in začasno nastanitev pred premestitvijo v trajnejše objekte. Zaprtje centra označuje konec pomembnega poglavja v upravljanju migracijskih tokov v mestu, vendar pa se hkrati porajajo vprašanja o prihodnji rabi območja in zagotavljanju zadostnih zmogljivosti za nastanitev novih prosilcev za azil. Mestne oblasti in humanitarne organizacije so poudarile, da je bil center v Teglu nujen odziv na izredne razmere, vendar dolgoročno bivanje v takšnih razmerah ni bilo vzdržno. Na območju nekdanjega letališča zdaj načrtujejo razvoj novega mestnega predela, ki bo vključeval tehnološki park in stanovanjska naselja, medtem ko se dejavnosti za oskrbo beguncev selijo na druge lokacije v Berlinu in okolici.

Ob gambijski obali se nadaljujejo iskalne in reševalne akcije po potopitvi čolna, ki je prevažal več kot 200 migrantov. Gambijske oblasti so potrdile, da so našli sedem trupel in rešile 96 ljudi. Številne osebe še vedno pogrešajo.

Najnovejša analiza nemškega trga dela je razkrila, da posamezniki z indijskimi koreninami v Nemčiji zaslužijo bistveno več kot druge skupine tujih delavcev. Po statističnih podatkih so Indijci prehiteli tako domače nemške delavce kot tudi druge visoko kvalificirane tujce po višini povprečne bruto plače. Raziskava kaže, da je ta trend posledica specifične demografske strukture indijskih priseljencev, ki v državo prihajajo predvsem kot visoko izobraženi strokovnjaki. Analitiki navajajo več ključnih razlogov za takšne rezultate. Indijski državljani so v veliki meri zaposleni v sektorjih z visoko dodano vrednostjo, zlasti v informacijski tehnologiji, programiranju in inženirstvu. Poleg tega večina indijskih delavcev v Nemčijo pride prek sistema modre karte EU, ki zahteva določeno stopnjo izobrazbe in minimalni prag plače, kar avtomatično dviguje njihovo povprečje v primerjavi s skupinami, ki vključujejo večje število nizko kvalificirane delovne sile.

V noči s četrtka na petek se je ob obali zahodnoafriške države Gambije prevrnilo plovilo, na katerem je bilo približno 200 migrantov. Po uradnih navedbah gambijske vlade je v nesreči utonilo najmanj sedem oseb, medtem ko številne potnike še vedno pogrešajo. Reševalne ekipe so iz morja uspele rešiti vsaj 96 ljudi, vendar jih je veliko v kritičnem zdravstvenem stanju in so potrebovali nujno medicinsko pomoč. Oblasti v Banjulu so potrdile, da so o incidentu prejele obvestilo nemudoma po prevrnitvi čolna, nakar so sprožile obsežno iskalno in reševalno akcijo. Plovilo je bilo po prvih podatkih močno preobremenjeno, kar je v regiji pogost vzrok za tovrstne tragedije, saj si ljudje prizadevajo doseči evropske obale po nevarni atlantski poti. Identiteta in narodnost potnikov uradno še nista bili potrjeni, prav tako pa preiskava o natančnem vzroku nesreče in cilju plovila še poteka.

Donald Trump je ostro kritiziral Georga Clooneyja, potem ko je francoska vlada ta teden objavila naturalizacijo Clooneyja, njegove žene Amal in njunih otrok. Trump je igralca označil za 'popolnoma povprečnega'.

Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na novico, da sta hollywoodski igralec George Clooney in njegova soproga Amal s svojima otrokoma prejela francosko državljanstvo. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zbadljivo zapisal, da gre za dobre novice, obenem pa igralca označil za povprečneža in mu odrekel status prave filmske zvezde. Clooney, ki je že leta glasen kritik Trumpove politike, je državljanstvo prejel prek posebnega dekret o naturalizaciji, kar je v določenih krogih sprožilo razprave. Trump je poleg osebnih kritik na račun igralca napadel tudi Francijo. Izjavil je, da se država spopada z resnimi težavami z delinkvenco, ki jih je pripisal vplivom priseljevanja. Sporočilo je objavil na silvestrovo, s čimer je ponovno pritegnil pozornost javnosti na svoje nestrinjanje z liberalno elito Hollywooda. Zakonca Clooney sta sicer že dlje časa povezana s Francijo, saj imata tam v lasti posestvo, vendar je njuna odločitev za spremembo državljanstva postala nov politični poligon za predsednika.

Japonska se sooča z naraščajočo krizo pomanjkanja delovne sile, ki resno ogroža delovanje tovarn, ribiške industrije in obrtnih delavnic po vsej državi. Številna podjetja, zlasti manjše predelovalnice v odročnih krajih, so postala popolnoma odvisna od tujih delavcev, vendar se v zadnjem obdobju krepijo skrbi glede njihovega ohranjanja. Zaradi hitre gospodarske rasti in poviševanja plač v sosednjih azijskih državah Japonska izgublja svojo konkurenčno prednost kot privlačna destinacija za delo. Podjetniki opozarjajo, da bi lahko odliv tuje delovne sile privedel do propada ključnih lokalnih gospodarskih panog. Primer majhne konzervarije rib v podeželskem mestu kaže, da tuji delavci niso le dopolnilo, temveč steber, ki ohranja ribiško industrijo nad vodo. Ker se domače prebivalstvo stara in krči, so japonska podjetja prisiljena iskati načine za izboljšanje delovnih pogojev, saj se v nasprotnem primeru obeta resna gospodarska stagnacija in zapiranje obratov, ki ne bodo več našli potrebnih kadrov.

Policisti policijske postaje Gaoming v okrožju Bade mesta Taoyuan so včeraj popoldne po obsežni operaciji aretirali štiri vietnamske državljane, ki so imeli status pogrešanih delavcev migrantov. Incident se je začel okoli 17.50, ko so patruljni organi na ulici Hexing opazili sumljivo črno vozilo, ki je nevarno vijugalo po cestišču in ogrožalo druge udeležence v prometu. Voznik je kljub uporabi smernikov za levo zavijal desno, kar je vzbudilo dodaten sum o psihofizičnem stanju voznika. Ko so policisti poskušali ustaviti vozilo, se je voznik zaklenil in sprva zavračal sodelovanje, kar je sprožilo aktivacijo dodatnih policijskih enot. S pomočjo šestih patruljnih vozil so policisti osumljence obkolili na cesti Xingren v okrožju Zhongli. Po uspešni blokadi in nadzoru situacije so ugotovili, da gre za štiri državljane Vietnama, ki so v državi bivali in delali nezakonito. Ta dogodek se umešča v širši okvir poostrenega policijskega nadzora na Tajvanu, ki sledi seriji prometnih nesreč in varnostnih incidentov v zadnjem obdobju.

Kalifornijski urad za motorna vozila (DMV) je sporočil, da bo moralo približno 325.000 prebivalcev Kalifornije zamenjati svoje identifikacijske dokumente REAL ID zaradi dolgotrajne programske napake. Notranja revizija podatkovnih sistemov je razkrila napako v programski opremi, ki sega v leto 2006, zaradi katere so bili dokumenti nekaterim zakonitim priseljencem izdani z napačnimi datumi poteka veljavnosti. Ti datumi se niso ujemali z dejanskim potekom njihovega dovoljenja za bivanje oziroma delo v Združenih državah Amerike. Težava vpliva predvsem na tiste imetnike, katerih dokumenti ne odražajo pravilno njihovega zakonitega statusa, kar bi lahko povzročilo težave pri uveljavljanju zveznih pravic, vključno z letalskimi potovanji znotraj države. DMV je že začel obveščati prizadete posameznike, ki bodo morali pridobiti nove dokumente. Gre za obsežno logistično operacijo, saj napaka v sistemih urada ni bila odkrita skoraj dve desetletji, kar dodatno sproža vprašanja o zanesljivosti informacijske infrastrukture državnih organov.

Gambijski predsednik je sporočil, da še vedno pogrešajo več deset ljudi, ki so bili na čolnu z več kot 200 migranti, ki je plul proti Evropi in se prevrnil ob obali Gambije.