Venezuelska diaspora proslavila odstavitev in zajetje Nicolasa Madura

Člani venezuelske diaspore so po vsem svetu, od Latinske Amerike in Združenih držav Amerike do Španije, z navdušenjem proslavili konec vladavine Nicolása Madura. Do zamenjave oblasti je prišlo po vojaški operaciji ZDA, ki je končala njegovo večletno avtokratsko vladanje. Več tisoč ljudi se je zbralo na ulicah Miamija, Madrida in drugih svetovnih prestolnic, kjer so s pesmijo in zastavami izražali upanje na demokratično prihodnost države, ki jo je v zadnjem desetletju zapustilo skoraj osem milijonov ljudi. Dogodki so sledili obdobju izjemnih napetosti, ko je Maduro še v začetku decembra zatrjeval, da njegova moč temelji na vojski in ljudstvu, ter zavračal pogoje Washingtona. Kljub njegovi retoriki o odporu proti ameriškemu imperiju je vojaško posredovanje zapečatilo njegovo usodo. Med izseljenci, ki so pobegnili pred gospodarskim kolapsom in politično represijo, zdaj prevladujeta olajšanje in negotovost glede stabilnosti nove prehodne oblasti ter prihodnje obnove domovine.

Venezuelska diaspora po vsem svetu je z navdušenjem sprejela novico o padcu predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele posebne enote Združenih držav Amerike. Izseljenci, ki so domovino zapustili zaradi dolgoletnega gospodarskega kolapsa in politične represije, so se množično zbrali na ulicah mest od Miamija in Tijuane do Buenos Airesa in Milana. Medtem ko so v tujini odmevali vzkliki podpore spremembam, je v prestolnici Caracas vladala negotovost, poročali pa so tudi o posameznih protestih proti ameriškemu vojaškemu posredovanju. Operacija, ki je privedla do Madurove aretacije, predstavlja vrhunec večtedenskih stopnjevanih napetosti med Caracasom in Washingtonom. Maduro je še v decembru zavračal pogoje ZDA in poudarjal, da moč njegovega režima temelji na vojski in ljudstvu. Kljub podpori nekaterih regionalnih zaveznic, kot je Mehika, in prvotnemu zavezništvu z Rusijo, je slednja decembra začela umikati svoje osebje, kar je nakazalo osamitev režima pred končnim posredovanjem ameriških sil.

Ameriška vojska je v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura, s čimer se je končal večmesečni napeti spor med Washingtonom in socialističnim režimom. Operacija, ki jo nekateri analitiki opisujejo kot bliskovito vojaško posredovanje, je vključevala zračne napade na prestolnico in druge ključne lokacije. Poleg predsednika je bila po dostopnih informacijah pridržana tudi njegova soproga Cilia Flores. Po aretaciji so v Caracasu in drugih mestih izbruhnili množični protesti Madurovih privržencev, ki zahtevajo njegovo izpustitev in obsojajo tujo agresijo. ZDA so operacijo utemeljile s kampanjo proti trgovini z drogami in terorizmu, medtem ko je dogodek sprožil val ogorčenja tudi med delom ameriške javnosti in v mednarodnih krogih. V Venezueli trenutno vlada visoka stopnja negotovosti, saj prebivalci v strahu pred nadaljnjim nasiljem praznijo police trgovin, država pa se sooča s političnim vakuumom. Medtem ko nasprotniki Madura v tujini praznujejo njegov padec, kritiki opozarjajo na nezakonitost ameriškega posredovanja in morebitne dolgoročne posledice za stabilnost celotne latinskoameriške regije.