Ameriške sile v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura

Venezuelska prestolnica Caracas je po ameriškem vojaškem napadu in zajetju predsednika Nicolása Madura zavita v negotovost in strah. Ameriške sile so v koordinirani operaciji, ki so jo nekateri označili za "bliskovito vojno" (blitzkrieg), izvedle zračne napade na ključne cilje v Caracasu in drugih mestih, nato pa s posebnimi enotami ujele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju tujih agencij so Madura po zajetju prepeljali na varno lokacijo zunaj države, kar je v Venezueli povzročilo politični vakuum in vsesplošno zmedo glede tega, kdo trenutno vodi državo. V odziv na ameriško agresijo so v Caracasu izbruhnili množični protesti privržencev dosedanje vlade, ki zahtevajo takojšnjo izpustitev Madura. Hkrati so se protesti razširili tudi v Združene države Amerike, Kanado in na Novo Zelandijo, kjer so mnenja o zakonitosti operacije in usodi venezuelskega voditelja deljena. Medtem ko nekateri venezuelski izseljenci v tujini praznujejo konec dolgoletnega režima, kritiki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in nevarnost destabilizacije celotne regije. V sami Venezueli se prebivalstvo spopada s pomanjkanjem informacij, zaprtimi trgovinami in strahom pred nadaljnjim stopnjevanjem nasilja.

Venezuelsko prestolnico Caracas in številna mesta po svetu so zajeli množični protesti, potem ko so vojaške sile Združenih držav Amerike v obsežni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. V Caracasu so se privrženci vlade zbrali na poziv oblasti, da bi zahtevali izpustitev Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki sta bila zajeta med silovitim napadom, ki je vključeval tudi bombne napade na ključne cilje v prestolnici. Medtem ko v državi vlada negotovost glede prihodnjega vodstva, so prebivalci v strahu pred nadaljnjim nasiljem izpraznili ulice in se zatekli v dolge vrste pred trgovinami z živili. O protestih poročajo tudi iz večjih mest v Združenih državah Amerike, Kanadi in drugih državah, kjer so mnenja o ameriškem vojaškem posredovanju močno deljena. Medtem ko nekateri Venezuelci v izgnanstvu proslavljajo padec Madurovega režima kot prelomnico za državo, številni protestniki pred ameriškimi veleposlaništvi, vključno s tistim v Ottawi, obsojajo ameriško agresijo in kršenje pravice do samoodločbe. Kritiki operacijo označujejo za 'ameriški blitzkrieg', ki je že zahteval številne žrtve, mednarodni analitiki pa opozarjajo na potrebo po močni diplomatski odzivnosti držav, kot je Nova Zelandija.

V prestolnici Caracas in drugih venezuelskih mestih so izbruhnili množični protesti po dramatični vojaški operaciji, v kateri so posebne enote Združenih držav Amerike ugrabile predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle silovite zračne napade na Caracas in druge strateške cilje, kar je predstavljalo vrhunec večmesečnih napetosti med administracijo Donalda Trumpa in venezuelskim vodstvom. Medtem ko so nekateri nasprotniki režima v tujini, predvsem v ZDA, proslavljali Madurov padec kot prelomnico za državo, se je v domovini na tisoče ljudi odzvalo na poziv vlade k demonstracijam za njegovo izpustitev in obsodbo tuje agresije. V državi z 29 milijoni prebivalcev vlada velika negotovost glede prihodnjega vodenja, saj je v prestolnici nastal politični vakuum. Ulice Caracasa so se hitro izpraznile, pred supermarketi pa so nastale dolge vrste, saj prebivalci v strahu pred nadaljnjim nasiljem kopičijo zaloge. Ameriški uradniki so napad opisali kot "obsežen udar", ki je bil usmerjen v odstranitev voditelja, ki so ga obtoževali vpletenosti v trgovino z narkotiki in kršitev človekovih pravic. Mednarodna skupnost je na dogodke reagirala deljeno; nekatere države so ostro obsodile kršitev suverenosti, v Kanadi in ZDA pa so potekali protesti, kjer so ljudje izražali nasprotujoča si mnenja o zakonitosti ameriškega posredovanja.