Pakistanska vojska je v torek podala resno opozorilo, da Afganistan pod vodstvom talibanov postaja osrednje vozlišče za teroriste in nedržavne akterje, kar predstavlja neposredno grožnjo celotni regiji. Tiskovni predstavnik vojske, generalpodpolkovnik Ahmad Sharif Chaudhry, je na novinarski konferenci dejal, da talibanska vlada nudi zatočišče in podporo skupinam, kot so Al Kaida, Islamska država ter pakistanski talibani (TTP). Te trditve zaostrujejo že tako napete odnose med sosednjima državama, ki se v zadnjih mesecih spopadata z vse večjim nezaupanjem glede varnostnih vprašanj. Opozorila prihajajo po nizu smrtonosnih napadov znotraj Pakistana, za katere Islamabad neposredno krivi teroristične celice, ki naj bi delovale z afganistanskega ozemlja. Pakistan je v preteklosti že večkrat pozval Kabul k odločnejšemu ukrepanju, vendar se razmere kljub mednarodnim pritiskom niso izboljšale. Današnja izjava predstavlja nadgradnjo prejšnjih obtožb, saj Islamabad zdaj neposredno trdi, da so talibanske oblasti pokroviteljice mednarodnih terorističnih mrež. Napetosti bi lahko vodile do nadaljnjih povračilnih ukrepov na meji ali dodatnih prisilnih izgonov afganistanskih beguncev.

Upokojeni polkovnik ameriške kopenske vojske Lawrence Wilkerson je v nastopu na kanalu YouTube napovedal, da bodo voditelji treh ključnih evropskih držav v prihodnjem obdobju zapustili svoje položaje. Po njegovih navedbah gre za voditelje Nemčije, Francije in Velike Britanije, ki aktivno podpirajo in financirajo nadaljevanje vojaškega konflikta v Ukrajini. Wilkerson trdi, da kljub javnomnenjskim raziskavam, ki kažejo, da prebivalci teh držav niso naklonjeni vojni z Rusijo, njihovi voditelji vztrajajo pri trenutni politiki. Analitik meni, da bodo ravno volilni procesi v omenjenih državah privedli do zamenjave trenutnih vladajočih struktur. Čeprav se viri v napovedih letnic nekoliko razlikujejo – nekateri omenjajo letošnje leto, drugi pa leto 2026 – ostaja osrednja teza enaka: politični pritisk zaradi podpore Ukrajini naj bi bil usoden za trenutne evropske elite. Wilkerson poudarja razkorak med voljo volilnega telesa in dejanji uradne politike, kar po njegovem mnenju vodi v neizogibne politične spremembe v Berlinu, Parizu in Londonu.

Ob obali Gambije se je 1. januarja 2026 zgodila tragična pomorska nesreča, v kateri je po najnovejših podatkih tamkajšnje vlade umrlo najmanj 31 migrantov. Plovilo, ki je bilo namenjeno proti Evropi, se je prevrnilo na odprtem morju, pri čemer oblasti opozarjajo, da je število žrtev verjetno še višje, saj pogrešajo večje število ljudi. Gre za eno najhujših tovrstnih nesreč v zadnjem obdobju v tej regiji. Preiskava o vzrokih nesreče še poteka, vendar prve informacije kažejo na preobremenjenost čolna, ki je izplul le malo pred dogodkom. Gambijske oblasti so v ponedeljek revidirale prvotne ocene o številu žrtev in potrdile, da je med mrtvimi veliko mladih, ki so iskali boljšo prihodnost v Evropi. Reševalne ekipe nadaljujejo z iskanjem morebitnih preživelih, vendar so možnosti za to z vsako uro manjše. Nesreča ponovno opozarja na nevarnosti nezakonitih migracijskih poti vzdolž zahodnoafriške obale.

Venezuelski migranti v številnih državah, vključno s Čilom, Argentino, Kolumbijo in Združenimi državami Amerike, so z navdušenjem sprejeli novico o ameriški vojaški operaciji in zajetju dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Po skoraj trinajstih letih njegove vladavine, ki so jo zaznamovali gospodarski zlom, politična represija in eksodus skoraj osmih milijonov ljudi, se v izgnanstvu vrstijo praznovanja. V središču Santiaga de Chile se je zbrala množica ljudi v nacionalnih barvah, ki so izražali upanje na hitro vrnitev v domovino, potem ko je Madura na čelu države začasno nadomestila njegova dosedanja podpredsednica. Zajetje Madura s strani ameriških sil predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Dogajanje je sprožilo olajšanje predvsem med begunci v državah, kot je Čile, kjer so se v zadnjem času soočali z napovedmi o množičnih deportacijah pod novoizvoljenim desničarskim predsednikom Joséjem Antoniom Kastom. Mnogi izseljenci, ki so leta živeli v negotovosti, zdaj pričakujejo stabilizacijo razmer, ki bi jim omogočila varno vrnitev domov in ponovno združitev družin.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal znatno okrepitev varnostnih ukrepov na meji z Venezuelo, da bi se država pripravila na morebiten množičen prihod beguncev. Odločitev sledi nedavnim vojaškim dejavnostim Združenih držav Amerike, ki so izvedle napade na Caracas in druga venezuelska mesta. Kolumbijske oblasti so se za ta korak odločile preventivno, saj pričakujejo povečan pritisk na obmejna območja zaradi destabilizacije razmer v sosednji državi. Kljub napovedim o povečani pripravljenosti je bila situacija na mejnih prehodih v mestu Cúcuta ob njihovem odprtju povsem mirna. Novinarji na terenu so poročali o običajnem pretoku ljudi brez znakov večjih motenj ali nenadnih migracijskih valov. Kolumbijska vlada sicer pozorno spremlja razmere v Caracasu, saj bi stopnjevanje napetosti lahko povzročilo humanitarno krizo v celotni regiji. Predsednik Petro je poudaril, da je prednostna naloga zagotavljanje varnosti in ustrezna oskrba ljudi, ki bi se morda odločili za beg iz Venezuele.

V bližini severne obale Gambije se je v noči na četrtek prevrnil prenatrpan čoln, ki je prevažal približno 200 migrantov na poti proti Evropi. Gambijske oblasti so potrdile smrt najmanj sedmih oseb, katerih trupla so že izvlekli iz Atlantskega oceana. Reševalne ekipe so uspele rešiti 96 ljudi, medtem ko več deset migrantov še vedno pogrešajo, zato se iskalna akcija nadaljuje. Nesreča se je zgodila v bližini vasi Jang, ko je plovilo klonilo pod težo potnikov in težkimi razmerami na morju. Lokalne oblasti opozarjajo, da je število žrtev verjetno višje, saj je bilo na krovu več kot dvakrat več ljudi, kot so jih doslej uspeli rešiti ali najti mrtvih. Ta tragični dogodek ponovno osvetljuje nevarnosti atlantske migracijske poti, ki jo afriški migranti pogosto uporabljajo v upanju na boljše življenje v Evropski uniji. Gambijsko obrambno ministrstvo koordinira iskanje preživelih, vendar so možnosti za najdbo novih preživelih vsako uro manjše.

Ob obali Gambije se je v sredo, 31. decembra, zgodila tragična pomorska nesreča, v kateri je po potrditvi tamkajšnjih oblasti umrlo najmanj sedem migrantov. Preobremenjeno plovilo, na katerem naj bi bilo več kot 200 ljudi, se je prevrnilo med poskusom nevarne poti proti Evropi. Reševalnim službam je do sedaj uspelo rešiti 96 oseb, medtem ko je šest ljudi v kritičnem stanju in so jih prepeljali v bolnišnico na nujno zdravljenje. Gambijska vlada v Banjulu je sporočila, da natančno število pogrešanih še ni znano, saj končni seznam potnikov ob izplutju ni bil vzpostavljen. Iskalne in reševalne akcije se nadaljujejo, vendar upanje za preživele kopni. Dogodek znova opozarja na smrtonosne poti, ki jih begunci in migranti iz Zahodne Afrike uporabljajo v upanju na boljše življenje v Evropski uniji, pri čemer so pogosto žrtve tihotapcev in neustreznih plovil.

Zimsko vreme in močno deževje sta v Gazi znatno poslabšala že tako kritične humanitarne razmere, ki so posledica trajajočega oboroženega spopada med Izraelom in gibanjem Hamas. Najhujše posledice vremenskih razmer čutijo ranjeni, otroci in tisoči razseljenih oseb, ki bivajo v improviziranih zatočiščih. Nizke temperature in poplave so povzročile dodatno trpljenje prebivalstva, ki se že spopada s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, zdravil in primerne infrastrukture. Zdravstvene ustanove poročajo, da mraz in vlaga otežujeta okrevanje ranjenih v vojni, saj so higienske razmere v prenapolnjenih taboriščih nezadostne. Humanitarne organizacije opozarjajo na povečano tveganje za širjenje nalezljivih bolezni, medtem ko prebivalci poskušajo zaščititi svoje premoženje pred vdorom vode v šotore. Razmere v palestinski enklavi ostajajo kritične, saj oskrba s pomočjo zaradi uničenih cest in nenehnih vojaških operacij poteka oteženo.

V zadnjem tednu je v regiji Darfur na zahodu Sudana v spopadih med sudansko vojsko in paramilitarnimi Silami za hitro podporo (RSF) izgubilo življenje najmanj 114 civilistov. Nasilje se je razplamtelo po oktobrski ofenzivi, ko so paramilitarci zavzeli zadnje oporišče vojske v tej regiji. Poročila s terena navajajo hude kršitve človekovih pravic, vključno z usmrtitvami, ropanjem in spolnim nasiljem nad civilnim prebivalstvom. Konflikt, ki se je začel aprila 2023, se je v zadnjih mesecih močno zaostril, kar je povzročilo množično razseljevanje prebivalstva. Boji se zdaj širijo po celotnem Darfurju, pri čemer obe strani uporabljata težko orožje v naseljenih območjih. Mednarodne humanitarne organizacije opozarjajo na kritične razmere, saj je dostop do pomoči zaradi nenehnega nasilja skoraj popolnoma onemogočen, število smrtnih žrtev pa bi lahko bilo v resnici še precej višje od uradnih potrditev.

Zunanje ministrstvo republike Somaliland je uradno zavrnilo navedbe o vzpostavitvi izraelskih vojaških oporišč na svojem ozemlju in načrtih za preselitev palestinskih beguncev iz Gaze. Do zanikanja prihaja po tem, ko je Somalija obtožila odcepljeno regijo, da je sprejela tovrstne pogoje v zameno za diplomatsko priznanje s strani Izraela. V izjavi za javnost so oblasti v Somalilendu poudarili, da so trditve o vojaškem sodelovanju in naselitvi razseljenih oseb neresnične. Napetosti v Afriškem rogu so se stopnjevale po nedavni odločitvi Izraela, da kot prva država prizna neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive tako v Mogadišu kot v mednarodni skupnosti. Somalijski predsednik vztraja pri trditvi, da je dogovor vključeval strateške koncesije, ki bi Izraelu omogočile vojaško prisotnost v regiji. Oblasti v Somalilendu pa si s tovrstnimi zanikanji prizadevajo ublažiti mednarodne pritiske in kritike Varnostnega sveta ZN, ki je obsodil diplomatsko potezo Izraela.

Ameriška igralka Angelina Jolie je v petek, 2. januarja, obiskala egiptovsko stran mejnega prehoda Rafa, da bi izrazila solidarnost s prebivalci Gaze. Kot nekdanja posebna odposlanka visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) si je ogledala prizadevanja za dostavo humanitarne pomoči in se srečala z osebjem rdečega polmeseca ter vozniki tovornjakov z oskrbo. Med obiskom je poudarila nujnost hitrejšega dostopa pomoči v palestinsko enklavo, ki se sooča z obsednim stanjem in težkimi humanitarnimi razmerami. Igralka je v okviru svoje poti na Sinajskem polotoku obiskala tudi več centrov za nudenje pomoči in se srečala z ranjenimi Palestinci, ki so jih na zdravljenje prepeljali v Egipt. Po poročanju lokalnih medijev je prebivalcem Gaze namenila pisno sporočilo podpore, v katerem je izpostavila pomen mednarodnega sodelovanja pri reševanju humanitarne krize. Joliejeva, ki je dolga leta delovala v okviru Združenih narodov, se je osredotočila predvsem na vprašanje zaščite civilistov in zagotavljanje nujnih življenjskih potrebščin za ogroženo prebivalstvo.

Sudanska nogometna reprezentanca se pripravlja na zgodovinski obračun osmine finala afriškega pokala narodov proti branilcu naslova Senegalu, pri čemer moštvo upa, da bi morebiten športni uspeh pripomogel h končanju državljanske vojne v domovini. Selektor Kwesi Appiah je pred sobotno tekmo v Maroku poudaril, da ima nogomet moč spremeniti družbeno klimo in delovati kot katalizator za premirje. Sudan se je v izločilne boje uvrstil šele drugič po letu 1970, kar velja za izjemen dosežek, saj so nogometaši zaradi uničene domače infrastrukture vse kvalifikacijske tekme odigrali na tujem. Reprezentanca Sudana, ki jo vodi izkušeni ganski strokovnjak Appiah, se spopada z izjemno težkimi okoliščinami, saj v državi od aprila 2023 divja krvav spor, ki je ustavil nogometno ligo in onemogočil normalno življenje. Napadalec John Mano je v izjavi za medije pojasnil, da številni prebivalci zaradi vojne sploh ne morejo spremljati tekem, a igralci kljub temu čutijo odgovornost, da preko športa prispevajo k osvoboditvi in poenotenju države. Čeprav velja Senegal z zvezdniki, kot sta Sadio Mané in Nicolas Jackson, za izrazitega favorita, Sudan stavi na borbenost in simbolni pomen svoje poti na turnirju.

Angelina Jolie je obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani v sklopu humanitarnega potovanja v Egipt. Kot aktivistka za človekove pravice je večkrat pozvala k prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom. Srečala se je s predstavniki Rdečega polmeseca.

Ameriška filmska igralka in humanitarna aktivistka Angelina Jolie je v petek obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani, da bi izrazila podporo prebivalstvu na območju Gaze, ki ga že dve leti pretresa uničujoča vojna. Nekdanja posebna odposlanka Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je prispela v spremstvu ameriške delegacije, kjer se je srečala s predstavniki Rdečega polmeseca in vozniki tovornjakov s humanitarno pomočjo. Namen njenega obiska je bil neposreden vpogled v razmere, v katerih se nahajajo ranjeni Palestinci, ki prihajajo iz oblegane enklave, ter preučitev logističnih izzivov pri dostavi nujne pomoči. Joliejeva, ki je že vrsto let dejavna na področju humanitarnih vprašanj, je s svojo prisotnostjo opozorila na kritične potrebe civilistov v Rafi, kjer dostop do osnovnih dobrin ostaja eden največjih izzivov v regiji.