Teheran zahteval ukrepanje Združenih narodov po ameriških grožnjah z vojaškim posredovanjem

Teheran je v luči stopnjevanja napetosti Združene narode pozval k ukrepanju proti po njihovem mnenju nepremišljenim grožnjam predsednika ZDA Donalda Trumpa. Iranske oblasti so sporočile, da bodo v primeru kakršnega koli ameriškega posredovanja v državi obravnavale ameriška vojaška oporišča na Bližnjem vzhodu kot legitimne cilje. To opozorilo je sledilo Trumpovim izjavam, da so Združene države Amerike pripravljene podpreti protivladne proteste v Iranu, pri čemer je uporabil izraz, da je vojska v stanju polne pripravljenosti. Iranski zunanji minister in predsednik parlamenta Mohammad Ghalibaf sta poudarila pravico države do obrambe svoje suverenosti. Razmere so se dodatno zaostrile po ameriškem vojaškem napadu na Venezuelo, kjer so ZDA ujele predsednika Nicolása Madura. Izraelski vodja opozicije Yair Lapid je ob tem Iranu svetoval, naj pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, kar so v Teheranu razumeli kot neposredno grožnjo z nasilno zamenjavo režima. Napetosti med Washingtonom in Teheranom ostajajo na kritični ravni, svetovni voditelji pa opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije.

Napetosti med Teheranom in Washingtonom so se močno zaostrile po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu v podporo protivladnim protestnikom. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska pripravljena ukrepati, če bodo iranske varnostne sile nasilno zatirale demonstracije, ki so izbruhnile zaradi gospodarskih težav v državi. Iranske oblasti so se na te izjave odzvale z uradno zahtevo Združenim narodom, naj obsodijo retoriko Bele hiše, ki jo označujejo za nepremišljeno in v nasprotju z mednarodnim pravom. Iranski parlamentarni govornik Mohammad Ghalibaf je opozoril, da bodo ameriške baze na Bližnjem vzhodu postale legitimne tarče, če se bodo ZDA neposredno vmešale v notranje zadeve države. Retoriko sta obsodila tudi Izrael in Venezuela; izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid je Iran pozval, naj pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, kjer so ZDA nedavno izvedle vojaško operacijo in zajele predsednika Nicolása Madura. Ta dogodek je Teheran uporabil kot dokaz za ameriško kršenje suverenosti tujih držav. Kritike na račun Trumpove politike so prišle celo iz njegovega nekdanjega kroga, saj je Steve Bannon njegove grožnje primerjal z intervencionistično politiko administracije Baracka Obame.

Iranske oblasti so Združene narode pozvale k ukrepanju po grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da so ZDA pripravljene vojaško posredovati v podporo protivladnim protestnikom v Iranu. Predsednik Trump je izjavil, da je ameriška vojska pripravljena na odziv, če bodo iranske varnostne sile nasilno zatirale demonstracije, ki so izbruhnile zaradi gospodarskih težav v državi. Iranski parlamentarni govorec Mohammad Ghalibaf je v odgovor opozoril, da bodo v primeru ameriškega posredovanja vse ameriške baze na Bližnjem vzhodu postale legitimne tarče iranskih sil. Napetosti so se dodatno zaostrile po nedavnem ameriškem vojaškem napadu na Venezuelo, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid je ob tem Iranu svetoval, naj pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, kar so v Teheranu razumeli kot neposredno grožnjo z nasilno menjavo režima. Iran, ki je tesen zaveznik Venezuele, je ameriško operacijo v Južni Ameriki obsodil kot grobo kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Kritike na račun Trumpove retorike prihajajo tudi iz ZDA; nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je predsednika obtožil, da uporablja intervencionistično strategijo, ki spominja na politiko Hillary Clinton. Trenutna kriza je nadaljevanje dolgotrajnih sovražnosti, ki so lani vključevale neposredne vojaške spopade. Junija lani sta se državi zapletli v dvanajstdnevno vojno, ko so ZDA bombardirale iranske jedrske objekte, Iran pa je odgovoril z napadom na oporišče Al Udeid v Katarju. Najnovejše zaostrovanje v začetku leta 2026 postavlja regijo na rob novega obsežnega konflikta, saj nobena stran ne kaže pripravljenosti na deeskalacijo.