Izraelske oblasti so uradno ustavile delovanje več deset mednarodnih nevladnih organizacij na zasedenih palestinskih ozemljih, vključno z območjem Gaze in Zahodnim bregom. Skupno 53 mednarodnih organizacij je opozorilo, da bo ta ukrep kritično ohromil dobavo humanitarne pomoči, zdravstvenih storitev in nujne oskrbe za civilno prebivalstvo, ki se že zdaj spopada z izjemno pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad odločitvijo in pozval Izrael k preklicu prepovedi. Delo teh skupin je označil za nepogrešljivo pri reševanju življenj. Izraelska stran je svojo potezo utemeljila z varnostnimi razlogi in obtožbami o domnevnem izkoriščanju humanitarnih okvirov za teroristične dejavnosti, kar pa nevladne organizacije ostro zavračajo. Odločitev bo po mnenju strokovnjakov povzročila nepopravljivo humanitarno krizo na območju, kjer je od tujih akterjev odvisno preživetje večine prebivalstva.
Kontekst in ozadje
31. dec. 2025
Uradna napoved izgona humanitarnih skupin
Izraelske oblasti so napovedale izgon 37 mednarodnih humanitarnih skupin, vključno z Zdravniki brez meja. Evropska unija je ostro opozorila, da bo ta poteza pomenila popolno blokado pomoči.
Humanitarna fundacija Gaza Humanitarian Foundation, ki sta jo podpirala Izrael in ZDA, je prenehala delovati po petih mesecih. Napetosti med izraelsko vojsko in humanitarnimi delavci so se stopnjevale.
Organizacija Zdravniki brez meja je opozorila, da Izrael uporablja humanitarno pomoč kot sredstvo pritiska na civilno prebivalstvo. Hkrati je tribunal v Istanbulu izraelska dejanja označil za genocid.
Obtožbe ZN o trajnem nadzoru nad zasedenimi ozemlji
Komisija Združenih narodov je Izrael obtožila prizadevanj za trajno priključitev Gaze in Zahodnega brega. Številni svetovni voditelji so takrat prvič resneje pozvali k uradnemu priznanju Palestine.
Sankcije proti palestinskim nevladnim organizacijam
ZDA so uvedle sankcije proti ključnim palestinskim organizacijam za človekove pravice zaradi njihove podpore preiskavam Mednarodnega kazenskega sodišča. Izraelska vojska je hkrati prevzela nadzor nad 40 odstotki mesta Gaza.
Obtožbe o blokiranju pomoči in pogojevanju dostopa
Več kot sto nevladnih organizacij je Izrael obtožilo sistematičnega oviranja pomoči z novimi varnostnimi preverjanji. Izrael je že takrat pogojeval delovanje organizacij z njihovim molkom o razmerah na terenu.
Naraščanje mednarodnega pritiska zaradi lakote v Gazi
Gaza se je znašla na robu splošne lakote, mednarodne skupnosti pa so stopnjevale pritisk na Izrael za zagotovitev varnega prehoda pomoči. Humanitarne organizacije so takratne zračne dostave hrane kritizirale kot nezadostne.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu neposredno vpliva na zunanjo politiko Evropske unije, katere članica je tudi Slovenija. Morebitna humanitarna katastrofa v Gazi lahko povzroči nove migracijske pritiske na Evropo in nestabilnost na energetskih trgih, kar bi vplivalo na slovensko gospodarstvo. Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta ZN v tem obdobju aktivno zagovarja spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava.
Države Bližnjega vzhoda in Azije so pozvale Izrael, naj dovoli takojšnjo, popolno in neovirano humanitarno pomoč v Gazi. Vodja Hamasa, Mohammed Nazzal, je dejal, da se Palestinci še naprej soočajo z genocidom zaradi zaostrene blokade in preprečevanja vstopa humanitarne pomoči.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad odločitvijo izraelskih oblasti, ki so napovedale ukinitev dovoljenj za delovanje skoraj 40 mednarodnim nevladnim organizacijam na območju Gaze in Zahodnega brega. Po navedbah izraelske strani so organizacije, med katerimi so tudi Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, kršile nove postopke registracije. Ukrep predvideva odvzem dovoljenj s 1. januarjem 2026, popolno zaustavitev operacij pa do 1. marca 2026.
Guterres je opozoril, da bo ta poteza drastično poslabšala že tako kritične humanitarne razmere in ogrozila krhek napredek, dosežen med premirjem. Poudaril je, da so mednarodne nevladne organizacije nepogrešljive pri zagotavljanju hrane, zdravil in nujnih življenjskih potrebščin za palestinsko civilno prebivalstvo. Po mednarodnem humanitarnem pravu mora Izrael omogočiti hiter in nemoten prehod humanitarne pomoči, zato je generalni sekretar pozval k takojšnji razveljavitvi te odločitve.
Izraelski ukrep prihaja v času, ko se humanitarni delavci že spopadajo s številnimi omejitvami in obtožbami s strani izraelskih uradnikov, kar dodatno otežuje delo na terenu. Kritiki opozarjajo, da bi uveljavitev prepovedi pomenila de facto blokado pomoči, kar bi za prebivalce Gaze lahko imelo katastrofalne posledice.
Izraelske oblasti so uradno prepovedale dostop do območja Gaze 37 mednarodnim humanitarnim nevladnim organizacijam, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja (MSF). Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so organizacije zavrnile zahtevo po razkritju osebnih podatkov svojih palestinskih uslužbencev. Zdravniki brez meja so takšno zahtevo označili za nedopustno vmešavanje in ciničen poskus blokade humanitarne pomoči. Po navedbah MSF gre za načrtno onemogočanje njihovega dela na terenu, kar bo še dodatno ogrozilo civilno prebivalstvo.
Hkrati s prepovedjo delovanja uveljavljenih nevladnih organizacij poročila razkrivajo, da izraelske oblasti dovoljujejo vstop v Gazo komercialnim trgovcem. Ti trgovci v enklavo prinašajo blago, ki ga humanitarne organizacije zaradi izraelskih omejitev ne smejo dostavljati, in z njim ustvarjajo dobiček. Kritiki opozarjajo, da gre za privatizacijo humanitarne krize in sistematično uničevanje neodvisne pomoči. Mednarodna skupnost, vključno z Evropsko unijo, je že pred uveljavitvijo ukrepa posvarila pred popolno blokado življenjsko pomembne oskrbe.
Organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je obtožila Izrael, da kljub dogovoru o prekinitvi ognja še naprej uporablja humanitarno pomoč kot sredstvo pritiska na Palestince v Gazi. Caroline Willemen, koordinatorica projektov MSF v Gazi, je poudarila, da Izrael izkorišča pomoč kot orožje vojne proti Palestincem, ki živijo v blokadi.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je pozval Izrael, da prekliče prepoved delovanja humanitarnih organizacij, ki jo je Izrael utemeljil z neizpolnjevanjem novih zahtev. Medtem je Izrael nadaljeval s širitvijo naselji in pospešil de facto aneksijo delov okupiranega Zahodnega brega.
Izraelske oblasti so sprejele odločitev o prepovedi delovanja 37 mednarodnih nevladnih organizacij na območju Gaze, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 2026. Evropska unija in Združeni narodi so ostro obsodili to potezo in opozorili, da bo prekinitev humanitarnih dejavnosti povzročila katastrofalne posledice za palestinsko prebivalstvo, ki je že zdaj v kritičnem stanju. James Smith, zdravnik nujne medicinske pomoči, je poudaril, da bo ukinitev pomoči neposredno ogrozila življenja tisočev civilistov, saj te organizacije zagotavljajo nujno oskrbo s hrano, vodo in medicinskimi pripomočki.
Napovedana prepoved prihaja v času, ko se humanitarne razmere na terenu drastično slabšajo, mednarodna skupnost pa Izrael opozarja, da s tem dejanjem blokira nujno pomoč, ki rešuje življenja. Kritiki trdijo, da Izrael humanitarno pomoč uporablja kot politično in vojaško orodje pritiska. Odločitev o izgonu dobrodelnih organizacij sledi dolgotrajnim napetostim in vojaškim operacijam, ki so že povzročile skoraj popoln propad lokalne infrastrukture in zdravstvenega sistema v Gazi.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu neposredno vpliva na zunanjo politiko Evropske unije, katere članica je tudi Slovenija. Morebitna humanitarna katastrofa v Gazi lahko povzroči nove migracijske pritiske na Evropo in nestabilnost na energetskih trgih, kar bi vplivalo na slovensko gospodarstvo. Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta ZN v tem obdobju aktivno zagovarja spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.