Protesti v Iranu zaradi gospodarskega zloma terjali več smrtnih žrtev

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili obsežni protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Demonstracije, ki so se začele med trgovci na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki izražajo ogorčenje nad nevzdržnimi gospodarskimi razmerami, saj je inflacija dosegla 42,2 odstotka, cene hrane pa so narasle za več kot 70 odstotkov. Zaradi nezaupanja v domačo valuto se prebivalci vse pogosteje zatekajo k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zaščitili svoje prihranke. Po poročanju tujih agencij so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi, številni pa so bili aretirani. Predsednik Masud Pezeškian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev prebivalstva, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril pred delovanjem "izgrednikov". Medtem ko oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje akterje, predvsem ZDA in Izrael, se protesti kljub represiji nadaljujejo šesto zaporedno noč. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza stopnjuje v širše politično nezadovoljstvo z versko-političnim vrhom.

Iran so zajeli najobsežnejši protivladni protesti po letu 2022, ki so se začeli v nedeljo v Teheranu in se hitro razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstracije je sprožil drastičen padec iranskega riala, ki je dosegel rekordno nizko vrednost 1,42 milijona za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov gospodinjstev in skokovito rast cen osnovnih dobrin. Po uradnih podatkih je inflacija dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za 72 odstotkov. Zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer so trgovci na teheranskem Velikem bazarju zaprli svoje prodajalne, kar je služilo kot katalizator za širše ljudsko nezadovoljstvo. Med protesti je prišlo do nasilnih spopadov z varnostnimi silami, v katerih je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev državljanov, vendar je obenem ostro opozoril pred dejanji, ki jih je označil za izgrede, in za spodbujanje nemirov obtožil tuje nasprotnike. Predsednik Masud Pezeškian je notranjemu ministru naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko se prebivalstvo v izogib razvrednotenju denarja vse pogosteje zateka k uporabi stabilnih kriptovalut.

V Iranu so izbruhnili množični protivladni protesti, ki so se iz prestolnice Teheran razširili v več kot 30 mest po državi. Nemiri so se začeli v nedeljo, ko so trgovci na teheranskem Velikem bazarju zaprli svoje prodajalne zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala, ki je dosegel rekordno nizko vrednost 1,42 milijona za ameriški dolar. Gospodarska kriza, ki jo spremlja 42,2-odstotna letna inflacija ter drastična podražitev hrane in zdravstvenih storitev, je prebivalstvo pahnila v obup. Protesti so hitro prerasli prvotne ekonomske zahteve in se sprevrgli v politične nemire, uperjene proti vladajočemu klerikalnemu vrhu. Varnostne sile so na demonstracije odgovorile s silo, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi, več deset pa je bilo ranjenih ali aretiranih. Iranski predsednik Masud Pezeškian je sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar so oblasti hkrati obtožile tuje nasprotnike, predvsem ZDA in Izrael, da izkoriščajo nemire za destabilizacijo islamske republike. Zaradi nezaupanja v nacionalno valuto se je med prebivalstvom močno povečala uporaba stabilnih kriptovalut (stablecoins), s katerimi skušajo državljani zaščititi svoje prihranke pred hiperinflacijo. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike opozoril, da država ne bo kazala milosti do tistih, ki jih je označila za izgrednike.