V Iranu izbruhnili množični protesti zaradi gospodarskega zloma in visoke inflacije

Novi članki poudarjajo, da so protesti v Iranu, ki so se razširili iz Teherana v druga mesta, sproženi predvsem zaradi gospodarskih težav, kot so padajoča vrednost valute, visoka inflacija in splošno poslabšanje gospodarskih razmer. Čeprav so protesti obsežni in odražajo nezadovoljstvo javnosti, niso nujno usmerjeni v zamenjavo režima, temveč v iskanje olajšave pred gospodarsko vojno ZDA. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Protesti so se začeli s strani malih trgovcev, ki so zaradi devalvacije valute zaprli svoje trgovine in se podali na ulice.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili obsežni in spontani protesti, ki jih je sprožila drastična podražitev osnovnih življenjskih potrebščin. Gibanje se je začelo v nedeljo, 28. decembra, ko so na ulice najprej stopili trgovci, kmalu pa so se jim pridružili tudi študenti v Teheranu in drugih večjih mestih. Protestniki opozarjajo na nevzdržne gospodarske razmere, saj je stopnja inflacije v državi dosegla 52 odstotkov, kar je močno otežilo preživetje prebivalstva. Iranske oblasti so se na nezadovoljstvo odzvale z namestitvijo enot posebne policije po vsej državi, saj se bojijo morebitnih izgredov. Kljub poostrenim varnostnim ukrepom vladni predstavniki trdijo, da razumejo stisko državljanov in da so pripravljeni prisluhniti njihovim zahtevam. Gospodarska kriza v Iranu je dodatno poglobljena zaradi mednarodnih sankcij, ki močno omejujejo zunanjo trgovino in slabijo domačo valuto, kar vodi v kronično pomanjkanje in hiperinflacijo.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protesti, ki so jih sprožili drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, visoka inflacija in hudo pomanjkanje osnovnih dobrin. Demonstracije so se iz Teherana razširile v več kot dva ducata mest, pri čemer so poročali o več smrtnih žrtvah med protestniki in pripadniki varnostnih sil. Iranski rial je dosegel rekordno nizko raven, kar je povzročilo zaprtje trgovin na teheranskem Velikem bazarju in odstop guvernerja centralne banke Mohamada Reze Farzina. Iranski predsednik Masud Pezeškian je priznal upravičenost gospodarskih zahtev prebivalstva in za krizo okrivil slabo upravljanje države, medtem ko je vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei posvaril pred delovanjem t.i. izgrednikov. Kljub temu da nekateri tuji opazovalci dogajanje interpretirajo kot začetek politične revolucije, strokovnjaki opozarjajo, da gre predvsem za posledico uničenega srednjega razreda zaradi mednarodne izolacije in ameriških sankcij. Varnostne sile so aretirale številne udeležence, napetosti pa se stopnjujejo tudi zaradi groženj z vojno in rasti cen hrane, ki so v zadnjem letu narasle za več kot 70 odstotkov.