Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Gospodarstvo ZDA je bilo v letu 2025 polno protislovij, saj je bila rast zdrava, medtem ko se je zaposlovanje upočasnilo, inflacija je ostala povišana in brezposelnost se je povečala. Strateg Todd Horwitz pa napoveduje 'ogromen propad borznega trga' v letu 2026.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto odložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice. Odločitev, ki jo je sprejel na silvestrovo, je utemeljil z naraščajočimi življenjskimi stroški Američanov. Hkrati je v intervjuju za Politico potrdil, da se bo v začetku leta 2026 v Washingtonu začela gradnja monumentalnega slavoloka, t. i. loka de Trump, ki ga je napovedoval že v preteklem letu. Kljub tem potezam se republikanska stranka spopada z negotovostjo pred vmesnimi volitvami leta 2026. Demokrati opozarjajo na predsednikove poskuse vplivanja na volilno krajino prek preoblikovanja kongresnih okrožij in uporabe vojske v mestih, ki jih vodijo demokratski župani. Napetosti se stopnjujejo tudi v odnosu do vrhovnega sodišča, saj analitiki predvidevajo, da bi se sodniki v novem letu lahko pogosteje zoperstavili predsednikovim odločitvam, kar bi lahko omejilo njegovo izvršilno moč.

Japonski jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegel dvotedensko najnižjo vrednost, pri čemer je USD/JPY presegel 157,00. Novozelandski dolar se je umaknil pod 0,5800, medtem ko naj bi Fed po mnenju guvernerja Stephena Mirana letos znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. GBP/USD bi lahko našel glavno oviro pri devetdnevnem EMA.

Ameriško gospodarstvo v letu 2025 je bilo zaznamovano s protislovji: gospodarska rast je bila sicer zdrava, vendar se je zaposlovanje upočasnilo, inflacija je ostala visoka, brezposelnost pa se je povečala. Tržni strateg Todd Horwitz iz Bubba Trading je opozoril na 'ogromen zlom borze', ki naj bi se zgodil leta 2026.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strmega povečanja zadolževanja je prišlo hitreje, kot so predvidevale neodvisne institucije, k čemur so znatno prispevali pretekli odhodki iz obdobja pandemije in trenutna gospodarska politika. Stroški servisiranja dolga so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo raven bilijona dolarjev, kar resno omejuje manevrski prostor zveznega proračuna. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže dvojno podobo. Čeprav so ZDA v letu 2025 zabeležile 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju in so se delniški trgi kljub nestanovitnosti okrepili, se prebivalstvo spopada z naraščajočo negotovostjo. Njegova politika visokih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila visoko inflacijo in destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Analitiki opozarjajo, da je ameriška gospodarska prednost v primerjavi s preostalim svetom začela kopneti, saj so napovedi rasti za leto 2026 znižane na 1,7 odstotka.

Gospodarski kazalniki v Združenih državah Amerike ob začetku leta 2026 kažejo na vse večjo razhajanje med odpornostjo trga in ohlajanjem proizvodnega sektorja. Indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) agencije S&P Global je decembra padel na 51,8 točke, kar predstavlja najnižjo raven od julija lani in nakazuje na upočasnitev rasti v sektorju predelovalnih dejavnosti. Glavni razlogi za pesimizem so krčenje knjig naročil, prvič po letu dni, ter vztrajno zmanjševanje mednarodne prodaje, na kar so močno vplivale visoke carine Trumpove administracije. Kljub temu nekateri podatki, kot je Truflation, kažejo na hitrejšo dezinflacijo, saj se je stopnja inflacije 1. januarja spustila na 1,955 odstotka, kar je pod ciljno ravnjo Federal Reserve. Ameriški dolar je na deviznih trgih ostal razmeroma stabilen v primerjavi s švicarskim frankom, vendar je leto 2025 zaključil z več kot 12-odstotnim upadom. Vlagatelji so previdni zaradi negotovosti glede prihodnje trgovinske politike in pričakovanega odhoda predsednika Federal Reserve Jeroma Powella v maju. Medtem ko je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo robustno 4,3-odstotno rast, so se povprečne carinske stopnje povzpele na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer povečalo proračunske prihodke, a hkrati povzročilo naraščajočo zaskrbljenost med potrošniki in v predelovalni industriji glede prihodnjih stroškov poslovanja.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strme rasti prihaja v času, ko letni stroški za obresti na dolg dosegajo bilijon dolarjev, kar resno omejuje zvezni proračun. Trenutna raven dolga je močno presegla prejšnje napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšne številke pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za tolikšno zadolženost so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Gospodarstvo ZDA pod Trumpovo administracijo v prvem letu beleži mešane rezultate. Čeprav je rast v tretjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, kar je preseglo pričakovanja skupine G7, se vlagatelji in prebivalstvo spopadajo z visoko negotovostjo. Uvedba obsežnih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla okoli 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila zgodovinska nihanja na borzah. Indeks S&P 500 je aprila 2025 doživel največji enodnevni padec po letu 2020, inflacijska pričakovanja za leto 2026 pa so se zvišala na 3 odstotke. Kritične analize opozarjajo, da so se obljube o "zlati dobi" izkazale za manj bleščeče, saj ameriški borzni trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem. OECD napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka v letu 2026, medtem ko se javna zaskrbljenost glede prihodnosti povečuje. Poleg trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi zaveznicami se Trumpova administracija spopada tudi z napetostmi v odnosu do Federal Reserve, kar dodatno vpliva na stabilnost dolarja in obvezniških trgov.

Po Združenih državah Amerike so se lokalni prebivalci uprli gradnji podatkovnih centrov velikih tehnoloških podjetij. Korejski proizvajalci baterij so v letu 2026 stavili na sisteme za shranjevanje energije (ESS), umetno inteligenco in zmanjševanje stroškov, da bi si opomogli po težavah. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve ustavile porabo tehnoloških velikanov na področju umetne inteligence.

Lokalni prebivalci so po Ameriki blokirali projekte podatkovnih centrov v vrednosti milijarde dolarjev. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve, in ne tržni zlom, ustavile ogromno porabo tehnoloških velikanov za umetno inteligenco. Korejski proizvajalci baterij so začeli leto 2026 z optimizmom glede ponovne rasti, s poudarkom na ESS (sistemi za shranjevanje energije), umetni inteligenci in zmanjševanju stroškov.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Glavni razlogi za tako strmo rast so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in naraščajoči stroški servisiranja dolga. Letna plačila obresti zdaj dosegajo skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020 in močno obremenjuje zvezni proračun. Prvo leto mandata predsednika Donalda Trumpa je prineslo mešane gospodarske rezultate, ki so sprožili precejšnjo negotovost na trgih. Čeprav je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, so napovedi za prihodnji leti manj spodbudne. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka do leta 2026, medtem ko se pričakovana inflacija zvišuje proti 3 odstotkom. Trumpova politika visokih carin, ki so se v povprečju povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer prinesla približno 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročila nestanovitnost na borzah in ohladila zaupanje potrošnikov.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov mejnik v zadolževanju, saj je javni dolg narasel na rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta znesek je bistveno presegel pretekla pričakovanja Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven dolga napovedoval šele za leto 2030. Glavni razlogi za pospešeno zadolževanje segajo v obdobje pandemije, ko je država z obsežnimi finančnimi injekcijami podpirala gospodarstvo, trend pa se je nadaljeval pod administracijo predsednika Donalda Trumpa. Gospodarska slika ZDA v začetku leta 2026 ostaja mešana. Čeprav je gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, se vlagatelji in državljani spopadajo z naraščajočimi stroški. Letna plačila obresti na dolg so namreč dosegla bilijon dolarjev, kar predstavlja ogromno obremenitev za proračun. Hkrati so se povprečne carinske stopnje pod Trumpovo politiko »Amerika na prvem mestu« zvišale z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini in prispevale k povišanju inflacijskih pričakovanj. Kljub rekordnim vrednostim borznega indeksa S&P 500 v letu 2025 analitiki opozarjajo na ohlajanje rasti. Napovedi OECD kažejo, da se bo gospodarska rast v ZDA leta 2026 upočasnila na 1,7 odstotka, medtem ko naj bi inflacija vztrajala pri 3 odstotkih. Med državljani se širi pesimizem glede prihodnosti, saj se kljub visokim borznim dobičkom soočajo z višjimi cenami življenjskih potrebščin in negotovostjo zaradi trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi partnericami.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov zgodovinski mejnik, ko je državni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta porast, ki je bil predviden šele za leto 2030, je posledica obsežne zvezne porabe iz obdobja pandemije in agresivne fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Letni stroški za obresti na dolg so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili in sedaj dosegajo raven bilijona dolarjev, kar predstavlja ogromno breme za zvezni proračun. Gospodarska slika pod vodstvom predsednika Trumpa ostaja protislovna. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna rast BDP, analitiki opozarjajo na povečano nestabilnost. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 % povzpele na 16,8 %, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer prineslo 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročilo visoko inflacijo, ki se v letu 2026 približuje 3 %. Medtem ko so borzni indeksi konec leta 2025 dosegali rekorde, je ameriški delniški trg v primerjavi s svetovnim povprečjem zaostal, vlagatelji pa se spopadajo z vse večjo negotovostjo glede prihodnje rasti.