Napovedi za ameriško gospodarstvo v letu 2026: Protislovni trendi in opozorila o propadu trga

Svetovni gospodarski akterji so leto 2026 pričakali z mešanimi občutki, saj stabilizacija trgov po dolgem obdobju inflacije prinaša nove izzive na področju zaposlovanja in sektorske rasti. V Pakistanu se država po obdobju hude nestabilnosti sooča z omejitvami, ki jih prinašajo programi Mednarodnega denarnega sklada. Gospodarski strokovnjaki opozarjajo, da bi morala država za uspešno vključevanje treh milijonov novih iskalcev zaposlitve letno dosegati vsaj šestodstotno gospodarsko rast, sicer se bo v družbi povečalo nezadovoljstvo. Trenutni trendi nizke rasti in naraščajoče brezposelnosti Pakistan postavljajo v položaj tvegane družbene nestabilnosti. Podobno negotovost opazujemo v Združenih državah Amerike, kjer se je stopnja brezposelnosti novembra povzpela na 4,6 odstotka, kar je znatno več od 4,2 odstotka v letu 2024. Čeprav ameriška centralna banka napoveduje znižanje stopnje brezposelnosti proti koncu leta 2026, nekateri kazalniki že nakazujejo na možnost recesije na trgu dela. Hkrati v Južni Koreji guverner centralne banke Rhee Chang-yong opozarja na strukturna neravnovesja. Brez upoštevanja tehnološkega sektorja bi bila korejska gospodarska rast letno omejena na le 1,4 odstotka, kar po njegovih besedah ni vzdržen model okrevanja, dodatne skrbi pa povzroča tudi šibka vrednost domače valute.

Gospodarska rast Slovenije se bo nadaljevala tudi v letu 2026, kljub rasti brezposelnosti. To rast bodo podpirali povečana kupna moč prebivalstva, vladna poraba in izvoz, nemški investicijski načrti pa bodo dodatno spodbudili izvoz.

Nemško gospodarstvo je v letu 2025 doživelo izrazito nazadovanje, ki ga zaznamujejo globoka recesija, krčenje zasebnega sektorja in povečevanje javnega dolga. Po navedbah ekonomskih analitikov je vlada kanclerja Friedricha Merza v osmih mesecih mandata sprejela odločitve, ki niso uspele zaustaviti negativnih trendov, temveč so državo pahnile v obdobje materialnega pomanjkanja in konca iluzije o splošni blaginji. Podatki kažejo, da se je zasebni sektor ob upoštevanju realne rasti bruto domačega proizvoda v višini 0,2 odstotka in neto novega zadolževanja nad štirimi odstotki dejansko skrčil za približno 3,8 odstotka v primerjavi s predhodnim letom. Kritiki vladi očitajo parlamentarno neaktivnost in ideološko pogojene odločitve, ki so močno oslabile nemško industrijsko bazo. Medtem ko se javni dolg povečuje, se zasebni sektor, ki predstavlja hrbtenico nemškega gospodarstva, sooča z resnimi težavami pri ohranjanju rasti. Trenutne razmere v Berlinu opisujejo kot konec obdobja gospodarske rasti, pri čemer se napovedi za prihodnje leto prav tako nagibajo k nadaljnjemu upadu, če ne bo prišlo do korenitih strukturnih sprememb v ekonomski politiki države.