Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je v imenu 26 držav članic podala uradno izjavo o razmerah v Venezueli, s katero je pozvala k brezpogojni izpustitvi vseh političnih zapornikov. Dokument, ki ga je zavrnila le Madžarska, poudarja, da je spoštovanje volje venezuelskega ljudstva edini možni način za rešitev dolgotrajne krize in ponovno vzpostavitev demokracije v državi.
Izjava prihaja kot odgovor na zaostrene razmere po aretaciji Nicolasa Madura in poudarja nujnost mirne tranzicije. Kljub prizadevanjem za enotno zunanjepolitično držo povezave, Madžarska s svojim odstopom od skupne izjave ponovno izpostavlja notranje delitve znotraj EU glede vprašanj latinskoameriške diplomacije. Evropska unija je v besedilu izrazila pričakovanje, da bodo venezuelske oblasti zagotovile varnost vseh državljanov in omogočile demokratične procese brez prisile ali nasilja.
Kontekst in ozadje
3. jan. 2026
Aretacija Nicolasa Madura in stopnjevanje napetosti v Venezueli
Združene države Amerike so izvedle operacijo z zračnimi napadi na Caracas, v kateri sta bila pridržana Nikolas Maduro in njegova soproga. Evropska unija in Hrvaška sta se odzvali z odvzemom legitimnosti Madurovemu režimu in pozvali k mirni demokratični tranziciji ob stopnjevanju napetosti.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli in neenotnost EU pri zunanjepolitičnih vprašanjih neposredno vplivata na slovensko zunanjo politiko, ki si prizadeva za usklajeno delovanje znotraj povezave. Slovenija kot članica EU in podpornica demokratičnih standardov sledi stališčem visoke predstavnice, hkrati pa blokade s strani Madžarske otežujejo skupno odločanje v organih EU, kjer sodelujejo slovenski predstavniki.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila podporo Evropske unije narodu Venezuele in poudarila, da EU podpira mirno in demokratično tranzicijo v državi. Rešitev mora biti skladna z mednarodnim pravom.
Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v imenu 26 držav članic Unije izdala izjavo glede situacije v Venezueli, ki je sledila vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike v tej državi. V izjavi je poudarjeno, da morajo biti v vseh okoliščinah spoštovana načela mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov, pri čemer imajo člani Varnostnega sveta ZN posebno odgovornost za ohranjanje teh temeljev mednarodne varnostne arhitekture. Edina država članica EU, ki izjave ni podprla, je Madžarska, čeprav v besedilu ni izrecno navedena.
Evropska unija je v dokumentu znova izpostavila, da Nicolas Maduro nima legitimnosti demokratično izvoljenega predsednika, ter se zavzela za mirno tranzicijo k demokraciji, ki bi jo vodili Venezuelci sami ob polnem spoštovanju njihove suverenosti. Kljub priznanju skupne odgovornosti v boju proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu in trgovini z drogami, kar Unija prepoznava kot svetovno varnostno grožnjo, je v izjavi jasno navedeno, da se morajo ti izzivi reševati v okviru pravnih norm. Zvaničniki Združenih narodov so ob tem opozorili, da ameriški napad predstavlja nevaren preseden in kršitev mednarodnih dogovorov o nedotakljivosti držav.
Hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MVEP) je sporočilo, da pozorno spremlja razmere v Venezueli po nedavni operaciji, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura. Hrvaška diplomacija je ob tem poudarila, da venezuelski predsednik že prej ni imel potrebne demokratične legitimnosti za vodenje države. Uradni Zagreb se je tako pridružil državam, ki izražajo dvom o zakonitosti njegove oblasti in podpirajo ukrepe za stabilizacijo regije.
Posebno pozornost ministrstvo namenja varnosti in dobrobiti hrvaških državljanov, ki trenutno bivajo v Venezueli, ter tamkajšnji številčni hrvaški izseljenski skupnosti. MVEP je v stalnem stiku z mednarodnimi partnerji, da bi zagotovili ustrezno zaščito svojih konzulov in državljanov v času politične nestabilnosti. Hrvaška vlada namerava svoje nadaljnje korake usklajevati v okviru skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije, pri čemer poudarjajo pomen spoštovanja demokratičnih standardov in človekovih pravic v tej južnoameriški državi.
Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je opozorila, da Rusija vlaga stotine milijonov evrov v spodkopavanje parlamentarnih volitev, ki bodo potekale 28. septembra. Opozorilo je sledilo aretacijam, kjer naj bi Rusija v Srbiji urila ljudi za povzročanje neredov. Poljski minister pa je med zasedanjem Varnostnega sveta ZN opozoril Rusijo, naj ne "cvili", če bodo njena letala sestreljena.
V Srbiji je opazen pesimizem glede članstva v Evropski uniji, obenem pa previdnost glede odnosov s Kitajsko. Po mnenju državljanov Rusija najbolj prispeva k nacionalnim interesom Srbije. Raziskava je tudi pokazala, kateri tuji politik je najbolj priljubljen v Srbiji, pri čemer sta dva politika izenačena.
Ministrstvo za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine je v uradni izjavi podprlo nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so pridržali predsednika Nicolasa Madura. Službeno Sarajevo je Madura označilo za diktatorja, ki je svojo državo vodil z represivnimi ukrepi, ter poudarilo, da je svet brez tovrstnih vladarjev boljši prostor. Izjava ministrstva odraža jasno zunanjepolitično usmeritev k podpori demokratičnim procesom in mednarodnim akcijam pod vodstvom Združenih držav Amerike.
Medtem ko je ministrstvo pod vodstvom državne ravni zavzelo ostro stališče, pa v Republiki srbski glede dogajanja v Venezueli za zdaj ostajajo tiho. Ta razkol ponovno osvetljuje notranjepolitične delitve znotraj Bosne in Hercegovine pri vprašanjih zunanje politike in odnosov z velikimi silami. Poudarek ministrstva na nujnosti končanja Madurovega režima se neposredno navezuje na prizadevanja za stabilizacijo južnoameriške regije.
Dogajanje v Venezueli in neenotnost EU pri zunanjepolitičnih vprašanjih neposredno vplivata na slovensko zunanjo politiko, ki si prizadeva za usklajeno delovanje znotraj povezave. Slovenija kot članica EU in podpornica demokratičnih standardov sledi stališčem visoke predstavnice, hkrati pa blokade s strani Madžarske otežujejo skupno odločanje v organih EU, kjer sodelujejo slovenski predstavniki.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.