Združene države Amerike izvedle zračne napade na Caracas

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je v imenu 26 držav članic podala uradno izjavo o razmerah v Venezueli, s katero je pozvala k brezpogojni izpustitvi vseh političnih zapornikov. Dokument, ki ga je zavrnila le Madžarska, poudarja, da je spoštovanje volje venezuelskega ljudstva edini možni način za rešitev dolgotrajne krize in ponovno vzpostavitev demokracije v državi. Izjava prihaja kot odgovor na zaostrene razmere po aretaciji Nicolasa Madura in poudarja nujnost mirne tranzicije. Kljub prizadevanjem za enotno zunanjepolitično držo povezave, Madžarska s svojim odstopom od skupne izjave ponovno izpostavlja notranje delitve znotraj EU glede vprašanj latinskoameriške diplomacije. Evropska unija je v besedilu izrazila pričakovanje, da bodo venezuelske oblasti zagotovile varnost vseh državljanov in omogočile demokratične procese brez prisile ali nasilja.

Združene države Amerike so po bliskoviti vojaški operaciji, v kateri so v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, nekdanjega voditelja prepeljale v pripor v New Yorku. Maduro je zaprt v zveznem priporu v Brooklynu, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb narkoterorizma, trgovine s kokainom in nezakonitega posedovanja orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pamela Bondi je potrdila, da bo Maduro deležen polne teže ameriškega pravosodja, medtem ko je predsednik Donald Trump operacijo označil za izjemen uspeh. Mednarodna javnost se je na dogodke odzvala z obsodbami in dvomi o legalnosti ameriškega posredovanja. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da za uporabo sile na tujem ozemlju brez privolitve Varnostnega sveta Združenih narodov ni mednarodnopravne podlage, niti v primeru pregona kriminalnih dejanj ali spodbujanja demokracije. Situacija v Venezueli ostaja izjemno napeta; po zadnjih podatkih je med vojaškim napadom umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civili, na ulicah glavnega mesta pa so prisotna oklepna vozila. Bela hiša je hkrati nakazala namero o neposrednem upravljanju države in prevzemu nadzora nad obsežnimi venezuelskimi naftnimi rezervami, kar sproža dodatne polemike o kršenju suverenosti.

Hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MVEP) je sporočilo, da pozorno spremlja razmere v Venezueli po nedavni operaciji, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura. Hrvaška diplomacija je ob tem poudarila, da venezuelski predsednik že prej ni imel potrebne demokratične legitimnosti za vodenje države. Uradni Zagreb se je tako pridružil državam, ki izražajo dvom o zakonitosti njegove oblasti in podpirajo ukrepe za stabilizacijo regije. Posebno pozornost ministrstvo namenja varnosti in dobrobiti hrvaških državljanov, ki trenutno bivajo v Venezueli, ter tamkajšnji številčni hrvaški izseljenski skupnosti. MVEP je v stalnem stiku z mednarodnimi partnerji, da bi zagotovili ustrezno zaščito svojih konzulov in državljanov v času politične nestabilnosti. Hrvaška vlada namerava svoje nadaljnje korake usklajevati v okviru skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije, pri čemer poudarjajo pomen spoštovanja demokratičnih standardov in človekovih pravic v tej južnoameriški državi.