Predsednik Slonokoščene obale Alassane Ouattara je napovedal svojo kandidaturo za četrti mandat, kar je dejanje, ki ga poznavalci vidijo kot tveganje za demokracijo v državi, še posebej ker so bili njegovi politični tekmeci potisnjeni na stranski tir.

Evropska unija je poudarila, da nedavne občinske volitve v Venezueli ne dajejo legitimnosti predsedniškemu položaju Nicolása Madura, saj oblasti še naprej zlorabljajo državne pristojnosti za spodkopavanje demokratičnih jamstev in ustvarjanje neenakih pogojev za opozicijo. V ločeni izjavi je Komunistična partija Venezuele (PCV) opozorila, da se po zaključku volilnega cikla, ki je vključeval predsedniške, regionalne, parlamentarne in občinske volitve, v Venezueli utrjuje avtoritarni model. PCV trdi, da je ta cikel poglobil krizo legitimnosti in diskreditiral državne institucije.

Nove ankete so pokazale, da skoraj 60 % Američanov ne odobrava Trumpovega ravnanja z datotekami Jeffreyja Epsteina. Trump je zanikal obisk na Epsteinovem zasebnem otoku, kljub njunemu preteklem prijateljstvu, kar je sprožilo kritike in razburilo teoretike zarote.

Finančni časnik ft.com in theguardian.com poročata o domnevnih pritiskih bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa na ameriške medije. Medtem ko je Paramountova transakcija, ki v ospredje postavlja Davida Ellisona, sprva veljala za združitev hollywoodskih studiev, je zdaj postala preizkus, do kod se bo ameriški korporativni svet uklonil predsednikovi volji. Guardian celo navaja, da smo priča utišanju ameriških medijev, saj se podjetja, kot sta Washington Post in CBS, uklanjajo Trumpu, kar naj bi ogrožalo demokracijo. Kot zadnja žrtev Trumpovih prizadevanj za utišanje medijskih kritik je omenjen Eduardo Porter, kolumnist, ki naj bi napisal svoj zadnji prispevek.

Finančna situacija v nemških občinah je kritična, kar bi lahko imelo resne posledice, ki presegajo zgolj prazne blagajne. Župan Essna in podpredsednik Združenja nemških mest, Thomas Kufen, opozarja na naraščajoče izdatke in nevarnost za demokracijo, ki jo predstavljajo te težave. Stanje v komunah bi lahko ogrozilo delovanje lokalnih skupnosti in zaupanje državljanov.

Večina Evropejcev je razočarana nad demokratičnim sistemom in ne verjame več vanj, kažejo poročila. Vse bolj so odprti za avtoritarne voditelje, kar nakazuje na splošno razočaranje nad trenutnim stanjem v Evropi.

V Ukrajini so se prvič po začetku vojne pred tremi leti odvili obsežni protizladni protesti proti ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Proteste v Kijevu je sprožil predsednikov poseg v protikorupcijske organe države. Kljub nenehnim napadom z droni in raketami so se Ukrajinci odločili izraziti svoje nezadovoljstvo z vlado, kar kaže na njihovo pripravljenost boriti se za demokracijo ne le proti Vladimirju Putinu, temveč tudi proti lastnemu predsedniku.

Predsednik Slonokoščene obale Alassane Ouattara, star 83 let, ki je prej napovedal odhod s položaja voditelja največjega gospodarstva v frankofonski Zahodni Afriki, je sprožil zaskrbljenost z odločitvijo za kandidaturo za četrti mandat. Analitiki, kot je Ibrahim Anoba iz Atlas Network, opozarjajo, da bi takšna poteza, še posebej po domnevnem izločanju tekmecev, lahko pomenila vrnitev v obdobje "stare gardistične diktature" in ogroža demokracijo v državi. Ta poteza je deležna močnih kritik in se ocenjuje kot tveganje za demokratično prihodnost Slonokoščene obale.

Volivci na Tajvanu so zavrnili pobude za odpoklic 24 poslancev opozicijske stranke Kuomintang (KMT). Vse predlagane odpoklice so zavrnili, kar je KMT označila za "veliko zmago za Tajvan". Vodstvo Demokratske progresivne stranke (DPP) je neuspeh pobude javno priznalo, rezultate pa uokvirilo kot odraz državljanske angažiranosti. Strokovnjaki neuspeh odpoklicev pripisujejo močni mobilizaciji nasprotnikov v okrožjih, naklonjenih KMT, in končnemu neuspehu kampanje.

Donald Trump je bil v zadnjem času v središču različnih dogodkov in razprav. Medtem ko je v Združenem kraljestvu uradno odprl svoje drugo golf igrišče v Aberdeenu, so se na spletu pojavile številne polemike. Wayne Root je v svojih prispevkih med drugim poročal o domnevno smrtonosnem cepivu proti covidu in izražal teorije zarote, ki se nanašajo na Baracka Obamo in domnevne poskuse atentata na Trumpa. Hkrati pa so se pojavila opozorila z zeteo.com o nevarnosti, da bi Trump uničil demokracijo, kar kaže na precejšnjo polarizacijo javnega mnenja glede nekdanjega predsednika ZDA.

Nevladni aktivist Aleksandar Zeković je poudaril, da je nedavni nastop poslanca Šaranovića v črnogorski skupščini pomemben za nadaljnje politične procese v državi. Zeković je kritiziral, da so se namesto demokracije in vrednot odprte, svobodne in liberalne družbe, močno razširili šovinizem in podpora velikosrbskemu nacionalizmu.

Mehiška medija sta kritizirala pomanjkanje demokracije in domnevno licemerje vladajoče stranke Morena. Članek na yucatan.com.mx poudarja, da avtoritarizem vedno ostaja prisoten, medtem ko je demokratični duh nenehno v izgradnji. Opozarja na žalostno stanje mehiške politične kulture in težave pri oblikovanju trdne opozicije. Vanguardia.com.mx pa kritizira vladne predstavnike zaradi preživljanja razkošnih počitnic v tujini, kar naj bi bilo v nasprotju z načeli stranke o varčevanju. Predsednica Claudia Sheinbaum je v odziv na kritike ponovno poudarila, da se »oblast izvaja...«, kar namiguje na pomanjkanje odgovornosti in neskladje med besedami in dejanji.

Akademski plenum je ostro obsodil vdor maskiranih oseb na Državno univerzo v Novem Pazarju (DUNP), ki se je zgodil ponoči. Ta incident je označil kot brutalen napad na demokratične vrednote, telesno integriteto študentov in avtonomijo univerze. Plenum zahteva takojšnjo preiskavo dogodka in odstop rektorke, saj opozarja, da bi brez zaščite študentov lahko podobni napadi maskiranih oseb pod okriljem oblasti postali običajni tudi v drugih mestih Srbije, kot so Beograd, Novi Sad, Niš in Kragujevac.

Nedavni protesti proti predsedniku ZDA so sprožili razpravo o svobodi govora in demokraciji. Medtem ko nekateri menijo, da protesti z znaki 'nespoštovanja demokracije' poudarjajo pomen svobode govora, drugi, kot je pismo uredniku v Times-Advocatu, ostro nasprotujejo in trdijo, da so protestniki protidemokratični. Slednji celo menijo, da je predsednik Trump najbolj pro-ameriški in pro-demokratični predsednik doslej.

Nekdanji predsednik črnogorskega sveta agencije za preprečevanje korupcije (ASK) Momčilo Perović je izjavil, da so vsi akti in odločitve ASK-a, sprejeti po 30. maju, nezakoniti. Obtožuje tudi predsednika in nekatere člane sveta ASK-a, da z izkrivljanjem dejstev in obmanjevanjem javnosti skušajo prikriti koruptivne dejavnosti javnih uslužbencev. Medtem je BIRN (Balkanska preiskovalna mreža) pozval evropske uradnike, naj ustavijo sprejemanje predloga zakona o Agenciji za nacionalno varnost (ANB), saj bi ta resno ogrozil demokratične standarde in vladavino prava v Črni gori.

Ameriško zunanje ministrstvo je 27. julija ponovno potrdilo svojo neomajno podporo obnovitvi demokracije in pravičnosti v Venezueli, eno leto po volitvah, na katerih je vodja Nicolás Maduro ostal na oblasti. ZDA so izrazile trdno zavezanost tem ciljem.

Šestindvajset držav članic Evropske unije je v skupni izjavi poudarilo, da je spoštovanje volje venezuelskega ljudstva edina pot za ponovno vzpostavitev demokracije v državi. Skupni dokument, ki ga zaradi nasprotovanja Madžarske niso sprejeli kot uradno stališče celotne povezave, temveč kot izjavo 26 držav, poziva k miru in zadržanosti vseh vpletenih strani. Glavni namen pobude je preprečitev nadaljnje eskalacije napetosti in zagotovitev mirne rešitve globoke politične krize, ki pretresa to južnoameriško državo po nedavnih volitvah. Države podpisnice so izrazile zaskrbljenost nad razmerami in poudarile pomen transparentnosti pri objavi volilnih izidov. Kljub prizadevanjem za enotnost je Madžarska ponovno uporabila pravico do veta, kar je preprečilo sprejetje izjave na ravni celotnega bloka. Takšna razhajanja znotraj Evropske unije glede zunanjepolitičnih vprašanj niso novost, vendar pa v tem primeru poudarjajo osamljenost Budimpešte pri vprašanju legitimnosti venezuelskih oblasti. Preostalih 26 članic ostaja neomajnih pri zahtevi po spoštovanju demokratičnih standardov in zaščiti človekovih pravic v Venezueli.

Profesor Andrzej Zoll se je odzval na obtožbe, da je spodbujal državni udar in imel stike z maršalom Sejma Szymonom Hołownio. Izjavil je, da ni nikogar nagovarjal k državnemu udaru in da ni imel nobenega kontakta z Hołownio. Prav tako je zanikal, da bi kdaj rekel, naj se ne sklicuje Narodna skupščina, kar nakazuje, da se pojasnjuje glede predhodnih izjav in poskuša razjasniti svoje stališče v javnosti.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je v imenu 26 držav članic podala uradno izjavo o razmerah v Venezueli, s katero je pozvala k brezpogojni izpustitvi vseh političnih zapornikov. Dokument, ki ga je zavrnila le Madžarska, poudarja, da je spoštovanje volje venezuelskega ljudstva edini možni način za rešitev dolgotrajne krize in ponovno vzpostavitev demokracije v državi. Izjava prihaja kot odgovor na zaostrene razmere po aretaciji Nicolasa Madura in poudarja nujnost mirne tranzicije. Kljub prizadevanjem za enotno zunanjepolitično držo povezave, Madžarska s svojim odstopom od skupne izjave ponovno izpostavlja notranje delitve znotraj EU glede vprašanj latinskoameriške diplomacije. Evropska unija je v besedilu izrazila pričakovanje, da bodo venezuelske oblasti zagotovile varnost vseh državljanov in omogočile demokratične procese brez prisile ali nasilja.

Članek na alternet.org trdi, da je za naraščajočo polarizacijo v ameriški družbi in upad demokracije kriva poplava legalnih podkupnin, ki izvirajo od bogatih posameznikov, in ne le Donald Trump. Medtem pa rawstory.com poroča, da je Ministrstvo za pravosodje pod Trumpom spremenilo stališče v številnih primerih, povezanih z volilnimi pravicami, kar bi lahko negativno vplivalo na volivce pred volitvami leta 2026.