V Düsseldorfu protestirali proti ameriškemu posredovanju v Venezueli

V nemški prestolnici Berlin se je pred Brandenburškimi vrati zbralo več sto protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje ameriškemu vojaškemu posredovanju v Venezueli. Shod je bil organiziran kot neposreden odziv na akcijo sil Združenih držav Amerike, v kateri je bil pridržan venezuelski predsednik Nicolás Maduro. Udeleženci protesta so od nemške vlade zahtevali odločno ukrepanje in uvedbo posledic za Washington zaradi tovrstnega posega v suverenost tuji države. Dogodek v Berlinu odraža širše napetosti v mednarodni skupnosti glede legitimnosti uporabe vojaške sile za dosego političnih sprememb v latinskoameriških državah. Čeprav so protestniki pozvali k diplomatskemu pritisku na ZDA, uradni Berlin o morebitnih sankcijah ali uradnih diplomatskih notah še ni podal podrobnejših informacij. Razmere ostajajo napete, saj aretacija Madura predstavlja velik premik v geopolitični dinamiki regije.

V več svetovnih prestolnicah in večjih mestih so potekali množični protesti proti ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so pripadniki oboroženih sil ZDA zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Adelo Flores. Demonstranti v New Yorku, Washingtonu, Los Angelesu, Hamburgu, Dublinu in več avstralskih mestih so obsodili ugrabitev venezuelskega voditelja in njegovo premestitev na ozemlje Združenih držav Amerike, kjer mu nameravajo soditi. Protestniki so z napisi in vzkliki, kot je "Roke stran od Venezuele", izražali nasprotovanje ameriškemu posredovanju in rušenju suverenosti tuje države. Medtem ko so nekateri nasprotniki Madurovega režima proslavljali njegovo ujetje, je mednarodna skupnost ostala razdeljena. Zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, so ostro obsodile ameriško akcijo in jo označile za kršitev mednarodnega prava. V Hamburgu se je po podatkih policije zbralo okoli 500 ljudi, v Dublinu pa so se protestniki zbrali na mostu Ha'penny, da bi obsodili nasilno spremembo režima. Dogodki so vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških groženj s strani administracije Donalda Trumpa, ki je Madura obtoževala vpletenosti v trgovino z drogami.

V več svetovnih prestolnicah in večjih mestih so izbruhnili množični protesti proti ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so pripadniki oboroženih sil Združenih držav Amerike zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Adelo Flores. Demonstranti v New Yorku, Washingtonu in Los Angelesu so obsodili ugrabitev in zahtevali njuno izpustitev, medtem ko so ju ameriške oblasti že prepeljale na svoje ozemlje, kjer jima bodo sodili zaradi obtožb o trgovini z drogami. Protesti so se razširili tudi v Evropo in Avstralijo. V Hamburgu se je zbralo okoli 500 ljudi, ki so pod geslom »Roke stran od Venezuele!« protestirali proti ameriškemu napadu. Podobni shodi so potekali v Dublinu in več avstralskih mestih. Medtem ko so nekateri nasprotniki Madurovega režima proslavljali njegovo zajetje, so zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, ostro obsodile dejanje Združenih držav in ga označile za kršitev mednarodnega prava ter suverenosti države.