V Iranu so se razširili obsežni protesti, ki jih poganja hitro slabšanje gospodarskih razmer v državi. Teokratski režim v Teheranu se je znašel pod močnim pritiskom javnosti, saj so se septembra lani z vrnitvijo sankcij Združenih narodov gospodarske težave še poglobile. Država si še vedno ni opomogla od dvanajstdnevne vojne z Izraelom in Združenimi državami Amerike, v kateri so bili močno poškodovani iranski jedrski objekti. Zaradi ponovne uvedbe mednarodnih sankcij in posledic preteklega vojaškega spopada je iransko gospodarstvo v kritičnem stanju, kar je med prebivalstvom povzročilo val nezadovoljstva. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem Iranu zagrozil s hudimi posledicami v primeru morebitnega napada, pri čemer je poudaril, da Izrael svojo politiko do Irana usklajuje z administracijo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iranski uradniki so izrazili bojazen pred novimi izraelskimi napadi, medtem ko napetosti glede iranskega jedrskega programa ostajajo visoke. Kljub resnim poškodbam infrastrukture in preteklim kibernetskim napadom Teheran vztraja pri bogatenju urana, kar še dodatno zaostruje odnose z mednarodno skupnostjo in povečuje tveganje za nov neposreden vojaški konflikt v regiji.

Iran so v zadnjih petih desetletjih pretresli številni valovi protestov in stavk, ki so odražali globoko zakoreninjene politične in gospodarske težave države. Vse od islamske revolucije leta 1979, ko so študenti in naftni delavci s protesti odstavili šaha in ustanovili islamsko republiko, so državljani Irana redno izražali svoje nezadovoljstvo na ulicah. V zadnjem obdobju so se nemiri ponovno razširili po celotni državi, sprožil pa jih je hiter gospodarski propad, ki vpliva na vse družbene sloje. Najnovejši val protestov in stavk, ki traja že več kot teden dni, poudarja neustavljivo stopnjevanje napetosti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in političnih omejitev. Prebivalstvo, ki se spopada s hudimi finančnimi stiskami, se na ulice podaja kljub strogim varnostnim ukrepom režima. Iranska zgodovina kaže, da so prav množični protesti tisti faktor, ki je v preteklosti že korenito spremenil politično krajino regije, kar povečuje negotovost glede prihodnje stabilnosti te države na Bližnjem vzhodu.

V Iranu so se v začetku januarja razširili protivladni protesti, ki jih poganja predvsem vse slabše stanje državnega gospodarstva. Teheran se spopada z izjemnim pritiskom po 12-dnevni vojni z Izraelom, ki se je odvila junija preteklega leta in vključevala ameriško bombardiranje iranskih jedrskih objektov. Položaj se je še dodatno zaostril septembra, ko so Združeni narodi ponovno uvedli sankcije proti državi. Iransko teokratsko vodstvo je zaradi kombinacije zunanjih vojaških groženj in notranjega nezadovoljstva pod največjim pritiskom v zadnjem obdobju. Kljub temu analitiki opozarjajo, da režim še vedno razpolaga z obsežnim represivnim aparatom za zatiranje nemirov. Napetosti ostajajo visoke tudi zaradi negotovosti glede prihodnjih potez ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa, kar iranske oblasti postavlja v ranljiv položaj, medtem ko prebivalstvo trpi zaradi visoke inflacije in pomanjkanja osnovnih dobrin.

Nekdanji državni sekretar Združenih držav Amerike in nekdanji direktor obveščevalne agencije CIA Mike Pompeo je javno izrazil podporo protivladnim protestom v Iranu. V svojih izjavah je Pompeo namignil, da so v nemire, ki so sprva izbruhnili zaradi gospodarske krize v islamski republiki, vpleteni tudi operativci izraelskih obveščevalnih služb. Njegove navedbe sledijo objavam na družbenem omrežju X, kjer so računi v perzijskem jeziku, povezani z Mossadom, odkrito podprli protestno gibanje. Izjave nekdanjega visokega ameriškega uradnika potrjujejo dolgoletna sumničenja teheranskega režima o zunanjem vmešavanju v notranje zadeve države. Pompeo je poudaril, da iransko vodstvo izgublja nadzor nad razmerami, medtem ko tuji obveščevalni akterji domnevno delujejo na terenu. Čeprav uradni Izrael vpletenosti v organizacijo protestov ni neposredno potrdil, Pompeove besede mečejo novo luč na geopolitično napetost v regiji in usklajenost med ameriškimi in izraelskimi strateškimi cilji glede Irana.

Donald Trump je izjavil, da v Venezueli v naslednjih 30 dneh ne bo novih volitev, saj je treba državo najprej urediti. Poudaril je, da ZDA niso v vojni s Caracasom in ni bilo komunikacije z Delcy Rodríguez, ki je prevzela položaj začasne predsednice Venezuele. Po Venezueli Trump usmerja pozornost na Grenlandijo, Kolumbijo, Iran, Mehiko in Kubo.

Iransko vodstvo je po navedbah uradnih virov v Teheranu prešlo v stanje povečane pripravljenosti, saj ocenjuje, da bi lahko Združene države Amerike ali Izrael kmalu sprožili vojaško operacijo proti islamski republiki. Strah v Teheranu se je poglobil po nedavni ameriški vojaški intervenciji v Venezueli, kjer so sile ZDA zajele dolgoletnega zaveznika Irana, Nicolása Madura. Iranski uradniki priznavajo, da se država nahaja v tveganem položaju za preživetje, k čemur prispevajo tudi obsežni notranji protesti zaradi gospodarskega zloma in visokih cen, ki so posledica ameriških sankcij. Analitiki opozarjajo, da ameriška strategija v Latinski Ameriki ni usmerjena zgolj v boj proti trgovini z drogami, temveč v prekinitev mreže mednarodnega terorizma in transnacionalnega kriminala, ki jo Iran prek Hezbolaha v regiji gradi že od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja. Zavezništvo med Teheranom in Caracasom, ki sta ga leta 2012 utrdila Mahmud Ahmadinedžad in Hugo Chávez, je Iranu omogočilo strateško prisotnost na zahodni polobli. Po odstranitvi Madura in zmanjšanju vpliva iranskih zaveznikov v Siriji se iranski režim zdaj spopada z izolacijo in neposredno grožnjo vojaškega posredovanja, na kar je Teheran odgovoril z izvedbo novih vaj z balističnimi raketami.

Ameriški predsednik Donald Trump je Teheranu poslal ostro opozorilo, naj se ne "igra ognja", ter poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na odločno ukrepanje. Napetosti so se stopnjevale v luči naraščajočih protivladnih protestov v Iranu, ki trajajo že več kot teden dni in so zahtevali več smrtnih žrtev. Trumpova administracija je opozorilo izdala neposredno po ameriški operaciji proti venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru, s čimer želi Washington demonstrirati svojo pripravljenost na aktivno zunanjepolitično posredovanje. Medtem ko se protesti v Iranu širijo zaradi nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami in režimom, so se v nekaterih mestih že zgodili spopadi med demonstranti in policijo. Trump je poudaril, da bi Iran lahko utrpel "zelo močne udarce", če se bo nasilje nad protestniki nadaljevalo. Kritiki Trumpovi administraciji očitajo cinizem, saj naj bi bile prav večletne ameriške sankcije eden glavnih vzrokov za težko gospodarsko stanje iranskega ljudstva. Situacija na Bližnjem vzhodu ostaja izjemno nestabilna, saj se diplomatski spor med Washingtonom in Teheranom spreminja v neposredno vojaško grožnjo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v nedavnem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zaprosil Moskvo za posredovanje diplomatskega sporočila Teheranu. Po poročanju izraelske radiotelevizije Kan je Netanjahu iranske oblasti skušal zagotoviti, da Izrael ne načrtuje napada na Islamsko republiko. Ta poteza je bila izvedena v luči naraščajočih napetosti, saj v Tel Avivu ocenjujejo, da bi Iran lahko izvedel preventivni udar zaradi strahu pred domnevnim izraelskim napadom. Rusija v tem kontekstu deluje kot ključni komunikacijski kanal med državama, ki nimata neposrednih diplomatskih stikov. Izraelska stran je s tem sporočilom skušala zmanjšati verjetnost nepredvidenega stopnjevanja nasilja v regiji. Odločitev za uporabo Kremlja kot posrednika kaže na strateški pomen ruskih povezav na Bližnjem vzhodu, s katerimi Izrael varuje svoje vitalne interese v času nestabilnosti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je prek ruskega predsednika Vladimirja Putina Teheranu prenesel zagotovilo, da Izrael ne načrtuje vojaškega napada na državo. Po navedbah izraelskih diplomatskih virov, ki jih povzema televizija v Tel Avivu, je Netanjahu v telefonskem pogovoru Putina prosil, naj deluje kot posrednik in iranskemu vodstvu pojasni, da Izrael ne želi dodatnega stopnjevanja napetosti. Ta diplomatska poteza predstavlja poskus umiritve razmer v regiji po obdobju povečanih groženj in vojaških trenj. Čeprav Izrael ohranja ostro retoriko glede iranskega jedrskega programa, naj bi bila vsebina sporočila usmerjena izključno v preprečevanje neposrednega vojaškega spopada v bližnji prihodnosti. Rusija v tem procesu nastopa kot ključen komunikacijski kanal zaradi svojih razmeroma dobrih odnosov z obema vpletenima stranema.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da so iranske oblasti v sodelovanju z irakom izvedle obsežno premestitev 124 iranskih državljanov, ki so bili zaprti v zaporih v Basri. Premestitev je bila izvedena preko mejnega prehoda Šalamče, ki povezuje jugozahodni Iran z južnim Irakom. Generalni direktor za konzulane zadeve pri ministrstvu za zunanje zadeve je potrdil, da gre za osebe, ki so bile v sosednji državi obsojene na zaporne kazni, vendar bodo svojo kazen sedaj odslužile v domovini. Operacija temelji na bilateralnih sporazumih med Teheranom in Bagdadom o izročitvi in premestitvi obsojenih oseb, kar je ustaljena praksa med državama. Večina premeščenih zapornikov je bila zaprta v mestu Basra, proces pa so uskladili diplomatski in pravosodni organi obeh držav. To predstavlja eno večjih premestitev v zadnjem obdobju, s čimer si Iran prizadeva izboljšati pogoje za svoje državljane, ki se znajdejo v tujih pravosodnih sistemih.

Benjamin Netanjahu je v knesetu ponovil opozorilo Iranu pred hudimi posledicami v primeru napada na Izrael in poudaril, da Izrael ne bo dovolil obnovitve iranskega jedrskega ali raketnega programa. Netanjahu je omenil usklajevanje z Donaldom Trumpom glede politike do Irana. Reuters poroča, da iranski uradniki izražajo strah pred obnovljenim izraelskim napadom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v seriji javnih izjav ponovno izrazil podporo protivladnim protestnikom v Iranu in poudaril, da Izrael pozorno spremlja razmere v državi. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je premier v svojem zadnjem nagovoru zatrdil, da judovska država stoji ob strani tistim, ki v Iranu izražajo nezadovoljstvo z režimom. Izraelsko vodstvo je dogajanje označilo za pomemben proces, ki ga Teheran ne bi smel spregledati. Netanjahu je v svojem nastopu uporabil retoriko, ki jo iranske oblasti označujejo za neposredno vmešavanje v notranje zadeve države. Izraelski premier je dejal, da si iransko ljudstvo zasluži svobodo, ter obljubil nadaljnje mednarodno spremljanje dejavnosti varnostnih sil v Teheranu in drugod po državi. Izjave prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti, kjer se interesi obeh držav pogosto spopadajo na več frontah.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je indijskim državljanom svetovalo, naj se izogibajo nenujnim potovanjem v Iran zaradi nedavnih dogodkov in protestov. Tiste, ki že živijo v Iranu z vizumi za prebivanje, so pozvali, naj se registrirajo na indijskem veleposlaništvu, da bi jim lahko zagotovili pomoč in informacije.

Teheran in Caracas sta v zadnjem obdobju močno okrepila strateško in geopolitično sodelovanje, ki temelji predvsem na prenosu iranske vojaške tehnologije v Južno Ameriko. Po najnovejših poročilih se je iranska strategija širjenja t. i. osi upora razširila na venezuelska tla, kjer so identificirali proizvodne zmogljivosti za iranska brezpilotna letala. Takšen razvoj dogodkov predstavlja neposreden izziv ameriškim varnostnim interesom v regiji in potrjuje tesno povezanost obeh držav pod pritiskom mednarodnih sankcij. Vojaško partnerstvo med državama omogoča Iranu vzpostavitev strateškega uporišča na zahodni polobli, medtem ko Venezuela pridobiva napredno oborožitev za utrditev lastnega režima. Analitiki opozarjajo, da so ta prizadevanja kljub ameriškim poskusom izolacije obeh držav dobila nov zagon. Razkritja o proizvodnji dronov v Venezueli kažejo na neuspeh dosedanjih diplomatskih in gospodarskih pritiskov, ki so bili namenjeni omejevanju vojaškega vpliva Teherana izven Bližnjega vzhoda.

Sloviti iranski pevec klasične glasbe Homajun Šadžarian je odpovedal vse načrtovane koncerte po Evropi. Glasbenik je svojo odločitev utemeljil s solidarnostjo do rojakov v domovini, kjer vladajo napete družbenopolitične razmere. V izjavi za javnost je poudaril, da mu trenutni "grenki časi" in težko stanje, v katerem se nahajajo Iranci, onemogočajo nastopanje na odrih. Šadžarianova odpoved turneje odraža globoko empatijo do iranskega ljudstva, ki se spopada z notranjimi pretresi. Umetnik je pojasnil, da se v teh okoliščinah ne počuti sposobnega izvajati glasbenih nastopov, medtem ko njegovi sonarodnjaki trpijo. Njegova poteza je v javnosti naletela na razumevanje, saj velja za enega najvplivnejših kulturnih ambasadorjev iranske glasbene dediščine v tujini.

Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Moldavije je prek svojega veleposlaništva v Bakuju izdalo uradno opozorilo, v katerem svoje državljane poziva, naj se zaradi povečanih notranjih napetosti in varnostnih tveganj v regiji izogibajo vsem potovanjem v Islamsko republiko Iran. Moldavske oblasti so poziv utemeljile s porastom nasilnih protestov in nestabilnimi varnostnimi razmerami, ki bi lahko ogrozile tuje državljane. Državljane, ki se trenutno že nahajajo v Iranu, so pozvali k previdnosti in nujni registraciji pri pristojnem veleposlaništvu. Svetujejo jim, naj posredujejo podatke o lokaciji svojega bivanja ter kontaktne številke, da bi v primeru dodatnega poslabšanja razmer olajšali komunikacijo in morebitno konzularno pomoč. Ukrep sledi podobnim opozorilom drugih evropskih držav, ki pozorno spremljajo stopnjevanje napetosti med iranskimi oblastmi in civilno družbo.

Po zajetju Nicolása Madura v ameriški vojaški operaciji v Venezueli je Donald Trump ponovil pozive k ameriškemu prevzemu Grenlandije in napovedal morebitne vojaške intervencije v Kolumbiji, na Kubi in v Iranu. Župan New Yorka Zohran Mamdani je obsodil ameriško agresijo proti Venezueli.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v nedeljo na seji vlade uradno izrazil solidarnost s protestniki v Iranu, ki se v več mestih spopadajo z režimskimi silami. Netanjahu je poudaril, da Izrael stoji ob strani iranskemu ljudstvu v njegovem boju za svobodo, pravičnost in temeljne človekove pravice. Po njegovih besedah bi trenutni val nezadovoljstva lahko predstavljal ključno prelomnico za prihodnost islamske republike, saj so se ljudje uprli dolgoletni represiji in slabšanju življenjskih pogojev. Odziv Teherana na izjave izraelskega premierja je bil oster in takojen. Iranske oblasti so 5. januarja 2026 Izrael obtožile, da s takšno retoriko neposredno spodkopava iransko nacionalno enotnost in skuša destabilizirati državo. Teheran trdi, da so nemiri posledica zunanjih vplivov, s katerimi želi judovska država izkoristiti notranje napetosti v državi. Gre za nadaljevanje zaostrenih odnosov med državama, ki so se v zadnjem obdobju še dodatno poglobili zaradi gospodarskega zloma Irana in predhodnih vojaških konfrontacij.

Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali ameriške napade v Venezueli in operacijo zajetja Madura. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nasilne aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je dejanje označilo za očitno kršitev mednarodnega prava. Kitajska je ZDA ostro obsodila zaradi uporabe sile proti Caracasu in zahtevala izpustitev Madura, opozorila pa je tudi na tveganje za Latinsko Ameriko. Iran je prav tako zahteval izpustitev Madura in njegove žene.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura in njegovo ženo, je Donald Trump usmeril pozornost na Kolumbijo, Kubo, Mehiko in Iran. Napovedal je tudi možnost vojaškega posredovanja proti Kolumbiji in napovedal skorajšnji padec kubanskega režima.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Iranska centralna banka je uradno napovedala poenotenje menjalnega tečaja. S tem se bo vrednotenje blaga izvajalo po tečaju v drugem oddelku menjalnice. Banka je objavila tudi nove tečaje dolarja, evra in drugih valut, kar nakazuje na poenotenje tečajev na iranskem trgu.

Iranski parlament je potrdil splošne usmeritve proračuna za leto 1405. Predlog proračuna je bil obravnavan na seji parlamenta, kjer je prejel zadostno podporo poslancev.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem odzivu ponovno izrazil javno podporo protivladnim protestom v Iranu. Njegove izjave so v Teheranu interpretirali kot neposredno spodbujanje nemirov in vmešavanje v notranje zadeve države, iranski uradniki pa so se na njegove besede odzvali z opozorili o nesprejemljivosti takšne retorike. Trumpovo stališče stopnjuje napetosti med državama, saj ameriški predsednik ne le podpira protestniška gibanja, temveč s svojimi objavami na družbenih omrežjih namiguje na možnost aktivnejše vloge ZDA pri zaščiti udeležencev protestov. Iranski politični vrh, vključno z nekdanjimi ministri in diplomati, je te napovedi označil za poskus spodbujanja državljanske vojne, kar še dodatno zaostruje že tako krhke diplomatske odnose med Washingtonom in Teheranom.

Donald Trump je ponovil svojo izjavo, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi lastne varnosti, in to kljub pozivom danske premierke, naj ZDA prenehajo s tovrstnimi grožnjami. Poleg Grenlandije je Trump začel groziti še Kubi in Iranu, kar nakazuje na vse bolj odločno držo pri uveljavljanju ameriških interesov.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je večina njegovih zaupnikov ostala na svojih položajih v Venezueli, vključno s tistimi, ki jih iščejo ZDA. Maduro se je med sojenjem v ZDA izrekel za nedolžnega in se razglasil za vojnega ujetnika.

Protesti v Iranu zaradi gospodarske krize se nadaljujejo že drugi teden, pri tem pa prihaja do izmenjave groženj med najvišjimi iranskimi uradniki in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Trump je ponovil opozorila, da bodo ZDA močno udarile Iran, če bodo iranske sile poškodovale protestnike. Protesti, ki trajajo že en teden, so potekali sočasno z dogajanjem v Venezueli.

V Izraelu je zavladala panika med tisoči državljani, ki so na svoje mobilne naprave prejeli nenavadna sporočila, ki so vsebovala njihove osebne podatke. Incident je povzročil preplah na okupiranih ozemljih, saj so prejemniki vsebino sporočil razumeli kot neposreden vdor v svojo zasebnost in varnost. Pošiljanje tovrstnih informacij je v javnosti sprožilo ugibanja o morebitni vpletenosti tujih akterjev v kibernetski napad. Izraelski viri poročajo o šoku in strahu med prebivalstvom, saj so bila sporočila poslana usmerjeno in v velikem obsegu. Čeprav uradne potrditve o izvoru napada še ni, nekateri mediji v regiji dogodek povezujejo z iranskimi dejavnostmi na področju kibernetskega vojskovanja. Varnostne službe preiskujejo metodo vdora v baze podatkov, prek katerih so napadalci pridobili telefonske številke in osebne identitete državljanov. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kar še dodatno prispeva k občutku negotovosti med prebivalci.

Donald Trump se je srečal z Elonom Muskom in prvo damo Melanio Trump na večerji. Trump je Muska označil za supergenija z možnostjo napak. Izrazil je prepričanje, da bodo ZDA povrnile ves denar, porabljen za Ukrajino med njegovo administracijo. Prav tako je izjavil, da bo Kuba kmalu propadla. Trump je dejal tudi, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zavrnil obtožbe Donalda Trumpa o povezavi s trgovino z drogami, potem ko je Trump Kolumbiji zagrozil z vojaškim posredovanjem. Trump je tudi opozoril Iran, da bo močno prizadet, če bo prišlo do nadaljnjih ubojev protestnikov. Poleg tega je Trump dejal, da Grenlandija nujno potrebna ZDA. Elon Musk pa je objavil fotografijo večerje s Trumpom in njegovo ženo Melanio.

Protesti v Iranu, ki so se začeli konec decembra zaradi gospodarskih razmer, se nadaljujejo, pri čemer je po navedbah aktivistov umrlo že najmanj 35 ljudi, 1200 pa je bilo aretiranih. Grožnje Donalda Trumpa Iranu so dobile novo dimenzijo po njegovem srečanju z Netanyahu-jem in zajetju Madura, kar je sporočilo tako Teheranu kot Trumpovi anti-intervencionistični bazi. Lindsey Graham je izrazil podporo protestom.

Grenlandija je ponovila, da ne želi več 'fantazij o priključitvi' po ponovnih izjavah Donalda Trumpa, ki so sprožile odziv tudi britanskega politika Keira Starmerja. Danska premierka Mette Frederiksen je potrdila, da je Trumpov interes za prevzem Grenlandije resen, vendar sta tako Köbenhavn kot Nuuk zavrnila možnost prodaje. Trump meni, da je Grenlandija pomembna zaradi nacionalne varnosti ZDA, njene arktične lege, vojaške vrednosti in bogatih naravnih virov.

Po vsem svetu so potekali množični protesti proti vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike v Venezueli, v katerem so ameriške sile ugrabile predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Adelo Flores. Na stotine ljudi se je zbralo v ameriških mestih, kot so New York, Washington in Los Angeles, kjer so z napisi in vzkliki obsojali ameriško imperialistično politiko ter zahtevali ustavitev posredovanja. Protestniki so dejanje označili za grobo kršitev suverenosti in mednarodnega prava. Demonstracije so se razširile tudi zunaj meja ZDA; v Hamburgu se je zbralo okoli 500 ljudi pod geslom "Roke stran od Venezuele", o podobnih shodih pa poročajo tudi iz Dublina. Medtem ko so nekateri nasprotniki Madurovega režima proslavljali njegovo ujetje, so se zavezniki Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, ostro odzvali na dogajanje. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je Madura prepeljala na ozemlje ZDA, kjer mu nameravajo soditi zaradi obtožb o trgovini z mamili in terorizmu. Situacija v regiji ostaja izjemno napeta, saj je vojaška operacija povzročila globok razkol v mednarodni skupnosti.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

V Združenih narodih so se nadaljevali odzivi na aretacijo Nicolasa Madura. Rusija je ostro obsodila ameriški poseg v Venezueli in označila aretacijo Madura in Cilio Flores kot zločin. ZDA so preko svojega predstavnika v ZN branile svoje dejanje in izrazile željo po boljši prihodnosti za Venezuelo, hkrati pa poudarile, da je to njihovo interesno območje. Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega in dejal, da ostaja predsednik Venezuele.

V nasilnih protestih, ki jih v Iranu spodbujajo vse slabše gospodarske razmere, visoka inflacija in brezposelnost, je po navedbah lokalnih oblasti umrlo še več ljudi, s čimer se je skupno število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Nemiri, ki so se sprva začeli v prestolnici Teheran, so se hitro razširili v druge province in na podeželje, kjer so se protestniki spopadli z varnostnimi silami. Oblasti so potrdile, da so bili v zadnjih dneh ubiti še trije ljudje, kar kaže na stopnjevanje napetosti, ki jim za zdaj ni videti konca. Gospodarska kriza v državi je dosegla kritično točko, kar je prebivalce spodbudilo k množičnemu izražanju nezadovoljstva na ulicah. Kljub poskusom režima, da bi z uporabo sile in paravojaških enot, kot so sile Basidž, zatrl upore, se demonstracije nadaljujejo. V spopadih so bili ubiti tako civilisti kot pripadniki varnostnih struktur, kar še dodatno zaostruje razmere v državi, kjer so življenjski stroški postali nevzdržni za velik del populacije.

V Teheranu in drugih iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, ki so neposreden odziv na drastično slabšanje gospodarskih razmer v državi. Protestno gibanje se je okrepilo po junijskem dvanajstdnevnem oboroženem spopadu z Izraelom, med katerim so Združene države Amerike izvedle zračne napade na ključna iranska jedrska najdišča. Teokratski režim v Teheranu se trenutno spopada z dvojnim pritiskom: notranjim nezadovoljstvom prebivalstva in zunanjim pritiskom mednarodne skupnosti. Gospodarski položaj Irana se je septembra še dodatno poslabšal s ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov, kar je povzročilo strmo padanje vrednosti iranskega riala in visoko inflacijo. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti proteste z represivnimi ukrepi, se v mednarodnih krogih pojavljajo ugibanja o morebitni tuji vlogi pri spodbujanju nemirov. Združene države Amerike in Izrael namreč v luči iranskega jedrskega programa opozarjajo na možnost novih vojaških posredovanj, kar še dodatno destabilizira regijo.

Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo dovolile, da bi Rusija, Kitajska in Iran izkoriščali Venezuelo ter da želijo preprečiti, da bi ta država postala oporišče za njihove aktivnosti na zahodni polobli. Poudaril je, da ZDA ne vodijo vojne z Venezuelo, temveč s karteli in da je bil cilj operacije v državi preprečevanje nezakonite trgovine z drogami.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je javno izrazil solidarnost z ljudmi v Iranu, ki protestirajo proti tamkajšnjim oblastem. Po navedbah njegovega urada Netanjahu meni, da bi ti dogodki lahko predstavljali ključno prelomnico, v kateri bo iransko ljudstvo prevzelo usodo v svoje roke. Med tedensko sejo vlade v Jeruzalemu je premier poudaril, da Izrael podpira prizadevanja Irancev za svobodo, pravičnost in svobodo govora. Izraelsko vodstvo skupaj z Združenimi državami Amerike vzdržuje trdno stališče do iranskega jedrskega programa, hkrati pa Netanjahu s svojimi izjavami stopnjuje retorični pritisk na režim v Teheranu. Izrael se identificira z bojem iranskega ljudstva, kar premier izpostavlja kot del širše strategije nasprotovanja iranskemu vplivu v regiji. Izjave so bile podane v času, ko se več iranskih mest sooča z valom nezadovoljstva, Izrael pa v tem vidi priložnost za notranjo destabilizacijo svojega regionalnega tekmeca.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih sprožajo gospodarske težave in nezadovoljstvo z režimom, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Iranske oblasti so potrdile novi smrtni žrtvi med sobotnim dogajanjem, medtem ko se protestni val širi po državi kljub grožnjam vrhovnega voditelja, da bodo uporniki ostro kaznovani. Medtem ko nekateri vladni predstavniki pozivajo k pomiritvi razmer, poročila s terena nakazujejo na stopnjevanje uporabe sile s strani varnostnih organov. Napetosti so se dodatno okrepile po izjavah iz Združenih držav Amerike, kjer je predsednik Donald Trump opozoril, da so ZDA pripravljene ukrepati v podporo protestnikom. Iranski protestniki se v več mestih spopadajo z brutalnim zatiranjem, vendar se demonstracije kljub temu krepijo. Režim v Teheranu se na nemire odziva z represivnimi ukrepi in omejevanjem komunikacij, kar še dodatno podpihuje gnev prebivalstva nad slabšajočim se življenjskim standardom in omejevanjem političnih svoboščin.

Kitajska je od Združenih držav Amerike zahtevala nemudoma izpustitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki so ga ameriške sile zajele in odpeljale iz države med sobotnim vojaškim vdorom. Diplomatski odzivi na ameriško operacijo so bili ostri, saj je Iran dejanje označil za državni terorizem, kritikam pa se je pridružila tudi Severna Koreja. Napetosti so se stopnjevale po dolgotrajnem pritisku Washingtona na Caracas, ki se je v preteklosti stopnjeval z vojaško prisotnostjo v regiji. Papež Leon XIV. je v izjavi za javnost poudaril, da mora biti v ospredju predvsem dobrobit venezuelskega ljudstva, medtem ko ameriška stran svoja dejanja opravičuje v okviru širših prizadevanj proti kriminalu in trgovini z drogami. Dogodek predstavlja vrhunec večletnih sporov med ZDA in Venezuelo, ki so v preteklosti že vključevali napotitve bojnih ladij in tiralice za najvišje predstavnike države.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, razširili v večja mesta po vsej državi. Demonstracije, ki so se sprva osredotočale na gospodarske težave v teheranskem Velikem bazarju, so hitro prerasle v širše politično nezadovoljstvo, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Khameneiju. Po uradnih podatkih je v nemirih življenje izgubilo najmanj deset oseb, ko so se varnostne sile spopadle s protestniki v mestih, kot so Teheran, Isfahan in Širaz. Vrhovni voditelj Ali Khamenei je v televizijskem nagovoru priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb državljanov, vendar je hkrati ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal neusmiljen obračun z osebami, ki jih je označil za izgrednike. Medtem ko predsednik Masoud Pezeshkian poziva k dialogu in upoštevanju zahtev ljudstva, analitiki opozarjajo na morebitno stopnjevanje nasilja, saj so zahodni opazovalci in nekdanji obveščevalci že zaznali znake globlje destabilizacije islamske republike. Dogajanje predstavlja resen izziv za iranske oblasti, ki se soočajo z najnižjo vrednostjo nacionalne valute v zgodovini in inflacijo, ki presega 42 odstotkov.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je povečalo na najmanj 16. Iranski vrhovni voditelj je pozval k odločnemu ukrepanju proti protestnikom, kar nakazuje na zaostritev odziva varnostnih sil. Poročali so o novih spopadih med protestniki in varnostnimi silami.

Število smrtnih žrtev enotedenskih protestov v Iranu je naraslo na najmanj 16. Iranski vrhovni voditelj je izjavil, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za še ostrejše ukrepanje proti protestnikom. Med protesti so potekali spopadi med protestniki in varnostnimi silami.

V Iranu se je število smrtnih žrtev v nasilnih spopadih, ki spremljajo proteste zaradi slabega stanja v gospodarstvu, povzpelo na najmanj deset. Iranske oblasti so v soboto potrdile dve novi smrtni žrtvi, s čimer se je val nasilja še dodatno zaostril. Protesti, ki jih spodbujajo visoki življenjski stroški, inflacija in brezposelnost, se kljub ukrepom varnostnih sil ne umirjajo in so se razširili v številne province po vsej državi. V zadnjih dneh so se demonstracije iz prestolnice Teheran razširile tudi na podeželje, kjer so spopadi med protestniki in varnostnimi silami postali še posebej intenzivni. Med ubitimi so po dostopnih podatkih tako protestniki kot pripadniki varnostnih enot, vključno s člani paravojaških sil Basidž. Iransko gospodarstvo, ki je pod velikim pritiskom, ostaja ključni razlog za nezadovoljstvo prebivalstva, oblasti pa za zdaj niso našle poti za umiritev razmer.

V Iranu so se po tednu dni razširili nasilni protesti, ki jih je sprožila huda gospodarska kriza, pri čemer je po podatkih aktivistov za človekove pravice življenje izgubilo najmanj 15 ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v svojem prvem televizijskem nagovoru po začetku nemirov izjavil, da se islamska republika ne bo vdala sovražnikom in da je treba protestnike, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na njihovo mesto. Njegove izjave so v mednarodni javnosti razumljene kot zelena luč varnostnim silam za še bolj agresivno zatiranje demonstracij. Napetosti so se dodatno stopnjevale po opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja s strani Teherana. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z ostrimi povračilnimi grožnjami, umerjenimi proti ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Čeprav so trenutni nemiri posledica nezadovoljstva zaradi visoke inflacije in padca življenjskega standarda, so po svojem obsegu največji od leta 2022, ko je smrt Mahse Amini v policijskem pridržanju sprožila vsesplošne demonstracije proti režimu. Kljub porastu števila aretacij in žrtev protesti po vsej državi ne kažejo znakov umirjanja.