Protivladni protesti v Iranu so se razširili in stopnjevali z napadi na vladna poslopja

V Iranu so se razširili množični protesti, ki so jih sprožili drastičen padec vrednosti iranskega riala in nevzdržne gospodarske razmere. Protivladni shodi so zajeli prestolnico Teheran, vključno z Velikim bazarjem, in številna druga mesta po državi. Demonstranti so vzklikali gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Khameneiju in zahtevali korenite politične spremembe, medtem ko so trgovci v znak protesta zaprli svoje prodajalne. Študenti so ohromili univerzitetne kampuse, kar kaže na vstop države v novo fazo državljanskih nemirov, ki so po obsegu največji od leta 2022. Varnostne sile so proti protestnikom uporabile solzivec in nasilno razganjale množice, zlasti v Teheranu in bližnjem mestu Malard. Poročila s terena navajajo močno prisotnost oboroženih enot na motornih kolesih, ki nadzorujejo ulice. Medtem ko se iransko vodstvo spopada z notranjim uporom, so zunanjepolitične napetosti še narasle, saj je Izrael odkrito podprl prizadevanja za spremembo režima. Gospodarska kriza, ki jo poganjajo mednarodne sankcije in notranja nestabilnost, je potisnila iransko valuto na zgodovinsko dno, kar je neposredno vplivalo na kupno moč prebivalstva.

V Iranu so se protivladni protesti razširili že četrti zaporedni dan, pri čemer so varnostne sile uporabile pravo strelivo in solzivec za zatiranje demonstracij v Teheranu, Širazu in Kermanšahu. Nemiri, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti iranskega riala, so prerasli v vsesplošen upor proti režimu. Protestniki so vdrli v urad guvernerja in druga vladna poslopja, medtem ko so množice, vključno s študentskimi skupinami, vzklikale gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Zaradi stopnjevanja nasilja in splošne nestabilnosti so se številni deli države znašli v stanju popolne blokade. Opozicijske skupine poročajo o intenzivnem streljanju in številnih spopadih na ulicah večjih mest. Gospodarska kriza, ki se odraža v nevzdržnih življenjskih stroških, ostaja glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva, ki zahteva korenite politične spremembe v državi.

Iranska vlada je po najobsežnejših protestih v zadnjih treh letih pozvala k dialogu z voditelji demonstracij, ki jih je sprožil strm padec vrednosti nacionalne valute in drastično poslabšanje življenjskega standarda. Protesti so se začeli v nedeljo, ko je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost glede na ameriški dolar, kar je trgovce v središču Teherana prisililo k zaprtju trgovin. Nemiri so se hitro razširili iz prestolnice v druga večja mesta, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, demonstracijam pa so se pridružili tudi študenti univerze Amirkabir. Predsednik države je pozval k upoštevanju legitimnih zahtev protestnikov, medtem ko se država spopada z visoko inflacijo in sesutjem valute. Na ulicah nekaterih mest so zabeležili spopade med protestniki in policijskimi enotami za obvladovanje izgredov, ki so uporabile solzivec. Trenutno dogajanje je neposredno povezano z nestabilnostjo na vrhu finančnih institucij in nezaupanjem v monetarno politiko države, kar je v preteklih dneh že povzročilo ugibanja o menjavah v vodstvu centralne banke.