Združene države Amerike izvedle vojaško operacijo v Venezueli in prijele Nicolása Madura

Španski predsednik vlade Pedro Sánchez je v nedeljo v pismu članstvu stranke PSOE ostro obsodil ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, ki ga je označil za nedopustno kršitev mednarodnega prava. Sánchez je v svojem odzivu poudaril nujnost spoštovanja mednarodnih pravnih norm in mirnega reševanja konfliktov, pri čemer je dogajanje v Venezueli postavil ob bok trpljenju prebivalcev v Ukrajini in Palestini. Po njegovih besedah je Španija ključna branilka progresivnih vrednot, ki služijo kot protiutež vzponu skrajne desnice po svetu. Istočasno so se pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike v Madridu zbrali številni protestniki pod geslom 'Ne agresiji ZDA na Venezuelo'. Protesta, ki ga je organizirala Antifašistična internacionala, so se udeležili tudi vidni politiki strank Unidas Podemos in Izquierda Unida. Voditeljica stranke Podemos Ione Belarra je ameriškega predsednika Donalda Trumpa primerjala s Hitlerjem in pozvala k prekinitvi vseh diplomatskih stikov z Washingtonom, medtem ko so protestniki ameriško operacijo označili za terorizem in nezakonit poseg zaradi interesov po nafti.

Po zajetju Nicolása Madura je venezuelska vojska za začasno predsednico za obdobje 90 dni priznala Delcy Rodríguez, kar je potrdil tudi minister za obrambo Vladimir Padrino López. Donald Trump je Rodríguezovi zagrozil s posledicami. Edmundo González Urrutia, opozicijski voditelj, ki trdi, da je zmagal na predsedniških volitvah leta 2024, je pozval vojsko k izpolnitvi suverenega mandata in zahteva pravico do prevzema predsedniškega položaja. Medtem so se cene nafte znižale, kar je posledica ameriške operacije v Venezueli.

Ameriška vojska je v tvegani operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cílio Flores. Napad, ki se je zgodil 3. januarja 2026 v zgodnjih jutranjih urah, vključuje bombardiranje prestolnice in aretacijo ključnih osebnosti režima. Ameriški predsednik Donald Trump je v uradni izjavi iz Mar-a-Laga potrdil, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in pravična tranzicija oblasti. Trump je poudaril, da si prizadeva za mir in pravičnost za venezuelsko ljudstvo, ter dodal, da ne bo dopustil, da bi nadzor nad državo prevzeli drugi akterji brez upoštevanja interesov državljanov. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Latinski Ameriki. Brazilska Delavska stranka (PT) je dejanje označila za ugrabitev in najhujšo mednarodno agresijo v Južni Ameriki v 21. stoletju. Čeprav stranka v izjavi ni neposredno podprla Madura, je opozorila na hude grožnje regionalni stabilnosti, ki so posledica ameriških enostranskih vojaških akcij. Italijanski poslanec Fabio Porta je prav tako obsodil vojaško posredovanje kot nevarno, čeprav je priznal problematičnost Madurovega režima, ter izrazil skrb za usodo tujih državljanov v državi. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj gre za neposredno odstranitev tujega voditelja s strani ameriških oboroženih sil.