Predsedniška kandidata Jorge Pinto in Catarina Martins kritizirala molk portugalske vlade ob napadu na Venezuelo
Objavljeno: 4. 1. 2026 15:41
4. jan 14:48
Predsedniški kandidat André Pestana se je pridružil kritikam portugalske vlade glede njenega odziva na ameriški napad na Venezuelo. Poudaril je, da bi se morala Portugalska jasno opredeliti proti tovrstnim intervencijam.
Portugalska predsedniška kandidata Jorge Pinto in Catarina Martins sta ostro obsodila stališče vlade v Lizboni, ki se ni jasno opredelila do nedavnega ameriškega vojaškega posredovanja v Venezueli. Pinto je v nedeljo poudaril, da bi morala biti Portugalska neomajna pri obsodbi vseh oblik invazij in kršitev mednarodnega prava, saj molk po njegovem mnenju daje proste roke tistim, ki uveljavljajo zakon močnejšega. Po njegovih besedah bi si portugalski državljani zaslužili odločnejšo držo izvršne oblasti.
Kritikam se je pridružila tudi Catarina Martins, ki je vladno neodzivnost označila za sramotno. Izpostavila je, da obramba portugalskih interesov nujno vključuje tudi spoštovanje mednarodnih pravnih norm. Oba kandidata sta mnenja, da vlada s svojo zadržanostjo spodkopava mednarodno stabilnost in ne izpolnjuje svoje dolžnosti do zaščite svetovnega reda, ki temelji na pravilih, ne pa na vojaški sili posameznih velesil.
Izjave
"Zdi se mi, glede na izjave predstavnikov vlade, da ta obsodba ni bila popolna, morda celo neobstoječa, in mislim, da si Portugalci zaslužijo več."
Jorge Pinto
"Ko se nespoštuje mednarodno pravo, se daje proste roke vsem tistim, ki verjamejo v zakon močnejšega."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek predstavlja notranjepolitično dogajanje v državi članici Evropske unije, kar ima določen pomen za razumevanje politične dinamike znotraj povezave. Za Slovenijo je zadeva zanimiva predvsem z vidika usklajenosti zunanje politike EU do vprašanj Latinske Amerike in odnosov z ZDA, vendar nima neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali varnost.
Portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa je izrazil zaskrbljenost zaradi težkega položaja portugalske skupnosti v Venezueli. Dejal je, da situacijo stalno spremlja preko vlade.
Nekdanji grški premier Antonis Samaras je ostro kritiziral aktualnega predsednika vlade Kiriakosa Micotakisa zaradi njegovih izjav o razmerah v Venezueli in aretaciji Nicolása Madura s strani administracije Donalda Trumpa. Samaras je poudaril, da načela mednarodnega prava niso selektivna in da se nanje ne bi smeli sklicevati po lastni presoji ali z zamudo. Po njegovem prepričanju bi moral Micotakis to dejstvo upoštevati predvsem v luči ciprskega vprašanja ter groženj grškim otokom, Trakiji in nacionalni suverenosti v Egejskem morju.
Spor znotraj vladajoče stranke Nova demokracija kaže na poglabljanje razkola med zmernim krilom premierja in bolj konservativno strujo, ki jo predstavlja Samaras. Nekdanji premier je izpostavil, da bi morala biti usoda Cipra in turške provokacije osrednje vodilo grške zunanje politike, namesto da se vlada osredotoča na oddaljene geopolitične dogodke v Latinski Ameriki. Micotakis se na očitke še ni odzval, so pa njegovi privrženci kritiko označili za nepotrebno spodkopavanje vlade v občutljivem času.
Evropska poslanka in nekdanja koordinatorka Bloka Catarina Martins je napovedala svojo kandidaturo na predsedniških volitvah, ki bodo januarja prihodnje leto. Njena kampanja bo osredotočena na »skrb za demokracijo« in združevanje moči. Martins želi, da bi njena kandidatura predstavljala širok prostor, namenjen boju za demokracijo, in se postavlja nasproti "možem po starem".
Španski predsednik vlade Pedro Sánchez je v pismu članom socialistične stranke PSOE ostro obsodil kršitve mednarodnega prava v Venezueli. Sánchez je poudaril, da njegova vlada ne namerava odstopiti in da bo mandat izpeljala do konca, kljub pritiskom političnih nasprotnikov. V svojem nagovoru je progresivna gibanja označil za ključno protiutež vzponu mednarodne skrajne desnice, ki po njegovem mnenju ogroža svetovni red in demokratične standarde.
Premier je v dokumentu posebej opozoril na tveganja, ki jih prinaša nazadovanje demokratičnih vrednot pod vplivom skrajnih desnih sil, ob tem pa kritiziral tradicionalno desnico zaradi domnevnega sodelovanja s temi strujami. Po Sánchezovih besedah so dogodki v Venezueli jasen primer spodkopavanja mednarodnih norm, kar zahteva odločen odziv naprednih političnih sil. Pismo služi kot mobilizacija strankarske baze v času povečanih notranjepolitičnih in mednarodnih napetosti.
Španska vlada je kritizirala Alberta Núñeza Feijóoja, voditelja Ljudske stranke (PP), ker naj bi prihodnost Valencijske skupnosti prepuščal stranki Vox. Vladna govornica je izkoristila torkovo predstavitev v Moncloi za začetek socialistične kampanje s kritikami na račun Feijóoja in Carlosa Mazóna.
Predsednik portugalskega parlamenta José Pedro Aguiar-Branco je ostro kritiziral trenutno predsedniško kampanjo v državi in opozoril, da se je javna razprava prevesila v logiko splošnega suma do politikov. V svojem zapisu za časnik Expresso je poudaril, da kandidati s spodbujanjem trajnega nezaupanja spodkopavajo demokratični sistem. Aguiar-Branco je ob tem izrazil zaskrbljenost nad hitrostjo, s katero se je razprava oddaljila od vsebinskih vprašanj k spodkopavanju integritete političnih akterjev.
Poleg opozoril o tonu razprave je Aguiar-Branco izpostavil, da nekateri kandidati v kampanji posegajo v izključne pristojnosti parlamenta, zlasti glede ustavnih sprememb. Kot predsednik zakonodajne veje oblasti je poudaril osrednjo vlogo skupščine v demokratičnem procesu in zavrnil idejo, da bi neizvoljeni strokovnjaki sankcionirali poslance. Po njegovem mnenju takšni predlogi neupravičeno omejujejo avtoriteto neposredno izvoljenih predstavnikov ljudstva.
Dogodek predstavlja notranjepolitično dogajanje v državi članici Evropske unije, kar ima določen pomen za razumevanje politične dinamike znotraj povezave. Za Slovenijo je zadeva zanimiva predvsem z vidika usklajenosti zunanje politike EU do vprašanj Latinske Amerike in odnosov z ZDA, vendar nima neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali varnost.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.