Več kot milijon gospodinjstev v ukrajinskih regijah Dnipropetrovsk in Zaporožje je ostalo brez oskrbe z vodo in elektriko po obsežnih ruskih napadih z droni na energetsko infrastrukturo, ki so se zgodili v sredo zvečer. Po navedbah ukrajinskega ponudnika energije Ukrenergo so bili napadi usmerjeni na kritično infrastrukturo, kar je prizadelo večino potrošnikov v teh regijah, vključno z regionalnimi centri. Kljub temu so v regiji Zaporožje uspeli vzpostaviti oskrbo z elektriko in nadaljevati dobavo ogrevanja ter vode, medtem ko se v Dnipropetrovsku dela za obnovo nadaljujejo. Rusija od začetka invazije leta 2022 neusmiljeno obstreljuje ukrajinsko energetsko infrastrukturo, pri čemer so se tovrstni napadi še okrepili v zadnjih mesecih, predvsem z nastopom nizkih temperatur. Namestnik ukrajinskega predsednika vlade za obnovo, Oleksij Kuleba, je sporočil, da potekajo popravila za obnovitev oskrbe z ogrevanjem in vodo za več kot milijon odjemalcev v regiji Dnipropetrovsk. Ponudnik energije DTEK je potrdil, da je elektrika delno vzpostavljena za kritično infrastrukturo v Dnipropetrovsku in obljubil, da si bodo prizadevali za čimprejšnjo ponovno vzpostavitev oskrbe vseh domov. Ti napadi odražajo nadaljevanje intenzivnega konflikta, v katerem obe strani izvajata napade na energetsko infrastrukturo, kar smo videli že v preteklosti. Rusija cilja na vitalne ukrajinske sisteme, medtem ko Ukrajina odgovarja z napadi na ruska obmejna območja, kar povzroča izpade električne energije in motnje v oskrbi tudi na ruski strani. Ta strategija povzroča humanitarne in ekonomske težave prebivalcem obeh držav, še posebej v zimskih mesecih, ko je ogrevanje ključno za preživetje.

Poljska je izrazila pripravljenost na morebitno napotitev nemških vojakov na svoje ozemlje, da bi s tem podprla prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. To izjavo je podal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, kar nakazuje na morebitno novo fazo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo razmer na vzhodu Evrope. Čeprav podrobnosti o naravi in obsegu te morebitne napotitve niso bile navedene, odločitev Varšave odraža njeno zavezanost k iskanju rešitev za konflikt in zagotavljanju varnosti v regiji. Ta poteza je del širših razprav o prihodnosti ukrajinskih beguncev in vojaško sposobnih moških, ki so se zatekli v Evropo, vključno z Nemčijo in Poljsko. Hkrati potekajo intenzivne razprave o finančni pomoči ukrajinskim moškim, ki so zmožni za vojaško službo. Nemčija namreč razmišlja o ukinitvi državljanske pomoči za več kot 150.000 ukrajinskih moških, starih od 18 do 63 let, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni. Ta pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem za okrepitev ukrajinske obrambe in dolgoročnejše varnostne ureditve v Evropi. Poleg tega se ta odločitev Poljske nanaša tudi na širšo geopolitično sliko, vključno z naraščajočimi napetostmi in opozorili o ranljivosti zveze NATO. Nedavni napadi z droni na rusko ozemlje in sprejetje zakona v Ukrajini o dvigu starostne meje za vstop v vojsko poudarjajo resnost situacije. Medtem ko se številni ukrajinski begunci želijo vrniti domov, so takšne odločitve ključne za oblikovanje stabilne in varne prihodnosti v regiji.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko je sporočil, da sta se današnje seje odbora udeležila zunanji minister in namestnik ministra za notranje zadeve. Glavni temi pogovorov sta bili analiza trenutnih varnostnih razmer v Iranu ter spremljanje političnih pretresov v Venezueli. Oblasti so ob tem zagotovile, da je varnost v državi stabilna in pod nadzorom. Na področju zunanje politike je bilo izpostavljeno krepitev strateškega sodelovanja na osi Iran-Rusija-Kitajska, kar Teheran vidi kot ključen dejavnik za regionalno stabilnost. Glede odnosov z Washingtonom je tiskovni predstavnik poudaril, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja z Združenimi državami Amerike. Kljub temu je pustil odprta vrata za morebitne prihodnje stike, če bi državni vrh ocenil, da je takšna priložnost v skladu z nacionalnimi interesi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po srečanju več kot dvajsetih držav v Parizu izjavil, da skupna izjava zaveznic o varnosti Ukrajine, vključno z Združenimi državami Amerike, predstavlja pomemben mejnik pri končanju ruske invazije. Udeleženci vrha, ki so se ga udeležili številni visoki uradniki in 27 voditeljev držav, so se sporazumeli o vzpostavitvi mehanizmov za spremljanje premirja pod vodstvom ZDA. Ta dogovor vključuje tudi zavezo k dolgoročni vojaški pomoči in oboroževanju ukrajinskih sil, ki bodo po morebitnem mirovnem sporazumu služile kot prva linija obrambe. Zaveznice so napovedale ukrepe za zagotavljanje varnosti na kopnem, morju in v zraku, ki bodo začeli veljati ob vzpostavitvi verodostojne prekinitve sovražnosti. Kljub doseženemu načelnemu dogovoru morajo države še dokončati obvezujoče določbe o ukrepanju v primeru prihodnjih ruskih napadov. Srečanje je potekalo v času negotovosti zaradi preusmerjanja fokusa nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa na druga geopolitična vprašanja, kot je Venezuela, in napetosti z Evropo glede Grenlanda, medtem ko Rusija še vedno ne kaže namere po odstopu od svojih vojaških ciljev po skoraj štirih letih invazije.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 1412. dan vojne v Ukrajini izpostavil ključni pomen neprekinjene mednarodne obrambne pomoči, zlasti za krepitev sistemov zračne obrambe. V luči naraščajočih diplomatskih pritiskov in ruskih vojaških aktivnosti je Zelenski poudaril, da mirovni sporazum z Rusijo ne sme priti na račun obstoja ukrajinske države. Čeprav si Kijev želi miru, predsednik odločno zavrača končanje vojne pod pogoji, ki bi pomenili kapitulacijo ali izgubo suverenosti. Opozoril je na možnost alternativnih oblik obrambe, če bi Rusija blokirala trenutne mirovne načrte. Na terenu se razmere zaostrujejo, saj je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da so njihove sile zavzele naselje Podolj v Harkovski oblasti. Hkrati so se spopadi preselili tudi nad rusko prestolnico, kjer je župan Moskve Sergej Sobjanjin potrdil sestrelitev 32 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Medtem ko so se v Kijevu sestali varnostni svetovalci zavezniških držav, se nadaljujejo razprave o varnostnih jamstvih in ekonomskem okrevanju države. Zelenski ostaja kritičen do predlogov, ki bi preveč popuščali interesom Kremlja, kot je bil domnevni načrt z 28 točkami s strani ZDA v letu 2025.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Saudska Arabija je obtožila Združene arabske emirate, da so tihotapili voditelja separatističnega Južnega prehodnega sveta (STC) Aidarousa al-Zubaidija iz Jemna v Abu Dabi. Al-Zubaidi, ki je bil obtožen izdaje, naj bi z letalom iz Mogadiša prispel v ZAE, potem ko je prek Somalilanda pobegnil iz Jemna.

Kolumbijska zunanja ministrica Rosa Yolanda Villavicencio je v uradni izjavi poudarila, da bo država na vsako kršitev svoje suverenosti odgovorila z vojaškimi sredstvi. Opozorilo je bilo neposredno usmerjeno proti morebitnim tujim agresijam, pri čemer je ministrica izpostavila pripravljenost kolumbijskih oboroženih sil za zaščito nacionalnega ozemlja in integritete države. Napetosti so se stopnjevale po nedavnih izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Kolumbiji zagrozil z določenimi ukrepi, kar je sprožilo diplomatski odziv v Bogoti. Villavicenciova se bo v kratkem sestala z voditelji Združenih držav Amerike, da bi razpravljala o nastalem položaju in poskušala umiriti retoriko, ki bi lahko ogrozila stabilnost v regiji. Kolumbijska stran vztraja pri spoštovanju mednarodnega prava, hkrati pa poudarja, da ne bo dopustila zunanjega vmešavanja v notranje zadeve države.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o načrtnih napadih na civilne cilje in energetsko infrastrukturo. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z droni na hotel in kavarno v vasi Horly v zasedeni regiji Herson naraslo na 27, med ubitimi pa sta tudi dva mladoletnika. Ukrajina je navedbe o napadih na civiliste zavrnila in poudarila, da njene sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo izključno vojaške in energetske objekte. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poročal o obsežnem ruskem napadu z več kot 200 droni, ki so bili usmerjeni proti ukrajinskemu energetskemu omrežju v sedmih regijah. Do stopnjevanja sovražnosti prihaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje skoraj štiriletne vojne. Zelenski je ob tem izvedel ključno kadrovsko menjavo in na mesto vodje svojega kabineta imenoval dosedanjega šefa vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova, s čimer želi okrepiti varnostni in obrambni sektor v ključni fazi pogajanj.

V Parizu je potekalo srečanje "Koalicije voljnih", kjer so razpravljali o rešitvah za vojno v Ukrajini.

V Kijevu so potekala nova pogajanja med Ukrajino ter evropskimi in ameriškimi zavezniki glede varnostnih jamstev. Srečanja so se udeležili varnostni svetovalci približno petnajstih evropskih držav in predstavniki zveze NATO, Evropske unije in Združenih držav Amerike. Ameriška ekipa je sodelovala preko videokonference.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza sovpada z diplomatskimi prizadevanji ZDA za končanje konflikta.

Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega predsedniškega urada. Budanov naj bi imel v Ukrajini legendaren sloves zaradi domnevnih pogumnih operacij proti Rusiji. V Kijevu so potekali pogovori med svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zaveznikov o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, medtem ko si ZDA prizadevajo za diplomatsko rešitev vojne. Zelenski je zatrdil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Predstavniki držav tako imenovane koalicije voljnih so na srečanju v Parizu dosegli pomemben preboj pri oblikovanju varnostnega okvira za Ukrajino po koncu aktivnih spopadov. Francija, Velika Britanija in Turčija so izrazile pripravljenost na napotitev večnacionalnih sil, ki bi štele od 15.000 do 30.000 vojakov. Te sile bi bile po prekinitvi ognja zadolžene za spremljanje miru, pri čemer bi Turčija prevzela nadzor nad varnostjo v Črnem morju, evropske države pa bi zagotovile večino osebja na kopnem, predvsem v zahodnem delu države. Združene države Amerike so pod administracijo Donalda Trumpa prvič potrdile pripravljenost na aktivno sodelovanje v sistemu varnostnih jamstev. Washington se je zavezal k vodenju nadzora nad prekinitvijo ognja ter zagotavljanju obveščevalne in logistične podpore, kar bi služilo kot odvračalni mehanizem pred morebitno ponovno rusko agresijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem poudaril, da bi se vojna lahko končala že med ciprskim predsedovanjem Svetu EU, hkrati pa si prizadeva za novo srečanje s Trumpom zaradi nerešenih vprašanj o ozemlju Donecka in nadzoru nad jedrsko elektrarno Zaporožje. Odziv Rusije na napovedi koalicije je bil pričakovano negativen. Kremelj je preko tiskovne predstavnice Marije Zaharove zavrnil predloge in jih označil za militaristične deklaracije. Nekdanji ruski premier Mihail Kasjanov pa ocenjuje, da so novi konkretni koraki Pariza in Londona presenetili Vladimirja Putina, saj so vprašanje varnostnih jamstev ločili od ostalih mirovnih pogajanj, kar ruskemu predsedniku ožja manevrski prostor za nadaljnje pritiske.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za mir.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Kremlj je ZDA predal dokaze, ki naj bi dokazovali ukrajinski napad na Putinovo rezidenco. Zelenski je medtem izrazil pričakovanje, da se bo konec januarja ponovno srečal s Trumpom, da bi razpravljal o ukrajinskem mirovnem načrtu. Trump je Putina kritiziral, da "ubija preveč ljudi". Zelenski je namignil, da bi Trump lahko z Vladimirjem Putinom ravnal enako kot z Nicolasom Madurom.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz evropskih držav in drugih zaveznikov, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, medtem ko ZDA vodijo diplomatsko pobudo za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje na vrh voditeljev.

Nemška vojska ni uspela sestreliti dronov, ki so vohunili za novim izraelskim sistemom protiraketne obrambe. Rusija je razkrila nove taktike tankov, ki vključujejo usklajene manevre z brezpilotnimi letalniki. Nemčija je postala glavni dobavitelj orožja Ukrajini in bo letos znatno povečala vojaško podporo.

Volodimir Zelenski je izjavil, da obstaja nova priložnost za končanje konflikta v Ukrajini. To je sporočil na srečanju s svetovalci za nacionalno varnost 18 držav "Koalicije pripravljenih". Načrtovan je tudi vrh v Parizu in usklajevanje diplomacije z ZDA.

V ruskem-zasedenem delu ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do krvavega incidenta, ko so ukrajinski droni zadeli hotel in kavarno v vasi Horli, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Po zadnjih podatkih ruskega zunanjega ministrstva in lokalnih oblasti je v napadu umrlo najmanj 27 ljudi, med njimi tudi otrok, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Rusija je dejanje označila za teroristični napad na civilno prebivalstvo, medtem ko se napetosti med državama stopnjujejo kljub prizadevanjem za mirovna pogajanja. Napad je povzročil prekinitev pogovorov o premirju, saj Moskva Kijevu očita namerno ciljanje civilnih ciljev. Incident se je zgodil v času, ko obe strani krepita napade z droni globoko v sovražnikovo ozemlje, kar ustvarja dinamiko povračilnih ukrepov "oko za oko". Medtem ko ruski viri poudarjajo civilne žrtve, ameriški obveščevalni krogi, vključno s Cio, zanikajo ruske trditve o sočasnih ukrajinskih poskusih napada na rezidenco Vladimirja Putina, češ da Kijev cilja predvsem vojaško infrastrukturo. Tragični dogodek v Hersonu ostaja eden najbolj smrtonosnih napadov na civiliste v zadnjem obdobju vojne.

V ruskem zasedenem naselju Horli v regiji Herson je na novoletni večer prišlo do silovitega napada z ukrajinskimi droni, ki je po zadnjih podatkih ruskih oblasti zahteval 27 življenj, medtem ko je bilo najmanj 50 ljudi ranjenih. Po navedbah guvernerja regije Vladimirja Salda, ki ga je imenovala Moskva, so trije brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali novo leto. Eden od dronov naj bi nosil vnetljivo zmes, ki je povzročila obsežen požar. Kijev se na obtožbe o napadu neposredno ni odzval, so pa iz ukrajinske vojske sporočili, da izvajajo napade izključno na vojaške cilje in dosledno spoštujejo mednarodno pravo. Obenem so ukrajinske oblasti poročale o novih ruskih zračnih napadih na svojo energetsko infrastrukturo, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama v času, ko so diplomatski krogi poročali o določenem napredku v mirovnih pogajanjih. Istočasno je Kremelj ameriškim predstavnikom predal domnevne dokaze o poskusu ukrajinskega napada na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Ruska stran je objavila posnetke, ki prikazujejo predajo navigacijske enote sestreljenega drona ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi. Moskva s to potezo krepi svojo informacijsko kampanjo in pošilja jasne signale ameriški administraciji glede ukrajinskih operacij na ruskem ozemlju.

V vasi Horli v zasedenem delu južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do smrtonosnega napada z droni, v katerem je po zadnjih podatkih ruskih oblasti umrlo najmanj 27 ljudi, vključno z enim otrokom. Več kot 50 oseb je bilo v napadu ranjenih. Po navedbah Moskve so ukrajinski brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Rusko zunanje ministrstvo je dogodek označilo za teroristični napad in obtožilo Kijev namernega ciljanja civilnega prebivalstva. Kijev in Moskva sta si ob prehodu v leto 2026 izmenjala številne obtožbe o napadih na civilne cilje, kar je dodatno zaostrilo napetosti v času, ko naj bi potekala mirovna prizadevanja. Ameriški obveščevalni viri in agencija CIA so se medtem odzvali na ruske trditve o domnevnih ukrajinskih poskusih napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po njihovi oceni takšni poskusi niso bili neposredno usmerjeni v atentat, temveč naj bi Ukrajina ciljala vojaške objekte v širši okolici, kar Moskva izkorišča za stopnjevanje retorike. Dogajanje na terenu močno otežuje nadaljevanje pogajanj med sprtima stranema.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta, potem ko je Andrij Jermak odstopil. V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost evropskih držav, da bi razpravljali o najnovejših mirovnih predlogih in načrtih za končanje vojne v Ukrajini, o katerih so se pogajali ZDA. Zelenski je izjavil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na silvestrovanju v regiji Herson je naraslo na 29, so sporočile ruske oblasti. Generalni sekretar ZN je izrazil globoko zaskrbljenost in obsodil napade na civiliste.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči okrepljenih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinskega obrambnega aparata, na tem ključnem mestu zamenjuje predhodnika, ki je odstopil zaradi korupcijskega škandala. Zelenski je poudaril, da se mora država v trenutni fazi osredotočiti predvsem na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi pogovori z evropskimi varnostnimi svetovalci v Kijevu, kjer razpravljajo o mirovnih predlogih pod okriljem Združenih držav Amerike in o finančnem paketu za obnovo države v vrednosti 800 milijard dolarjev. Medtem ko se diplomatski pritiski stopnjujejo, so razmere na bojišču napete; po analizah je Rusija v letu 2025 zavzela največ ukrajinskega ozemlja od začetka invazije. Hkrati so se pojavile nove medsebojne obtožbe o napadih na civilne cilje, vključno z domnevnim napadom na vas v okupirani regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo 27 ljudi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek za novega vodjo svojega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja v času okrepljenih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje vojne, ki traja že skoraj štiri leta. Zelenski je ob tem poudaril, da se mora država zdaj osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja, kar so področja, ki jih nadzoruje urad predsednika. Budanov je na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki ga je Zelenski razrešil zaradi preiskav protikorupcijskih organov o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Istočasno se strani spopadata z novimi obtožbami glede napadov na civilne cilje. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na kavarno v okupirani vasi Horli v regiji Herson naraslo na 27, med žrtvami pa naj bi bila tudi dva mladoletnika. Kijev je obtožbe o napadih na civiliste odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je izjavil, da njihove sile dosledno spoštujejo norme mednarodnega humanitarnega prava in izvajajo napade izključno na ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo vojski.

Ruske oblasti so sporočile, da je bilo v ukrajinskem napadu z droni na vas Horli v zasedeni regiji Herson na silvestrovo ubitih najmanj 24 civilistov, več kot 50 pa je ranjenih. Po navedbah Moskve so trije brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so domačini praznovali novo leto, med žrtvami pa naj bi bil tudi otrok. Ruski preiskovalni odbor je dogodek označil za teroristično dejanje in sprožil kazensko preiskavo, hkrati pa Kremelj ameriški strani predaja domnevne dokaze o vpletenosti ukrajinskih sil. Ukrajinski generalštab je obtožbe o napadih na civilne cilje zavrnil in poudaril, da njihove sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaško in energetsko infrastrukturo. Predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da je Rusija v novoletni noči nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, ki so poškodovali elektroenergetsko omrežje v sedmih regijah. Medsebojno stopnjevanje napadov se dogaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za mir, ki jih vodijo Združene države Amerike, pri čemer Zelenski ocenjuje, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen. Kot odziv na varnostne razmere je Zelenski na mesto vodje kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja po odstavitvi Andrija Jermaka zaradi korupcijskih preiskav v energetskem sektorju. Budanov bo po novem zadolžen za varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in vodenje mirovnih pogajanj, kar kaže na premik ukrajinske politike k še tesnejšemu povezovanju obveščevalnih in diplomatskih dejavnosti v ključni fazi vojne.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti ukrajinskih obrambnih sil, je vodenje obveščevalcev prevzel že leta 2020, zdaj pa bo v ožjem krogu predsednika odgovoren za vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Zelenski je prejšnjega vodjo kabineta Andrija Jermaka razrešil zaradi preiskave o domnevni korupciji v energetskem sektorju, ki so jo sprožili protikorupcijski organi. Do imenovanja Budanova prihaja v obdobju povečanih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje ruske invazije, ki traja že skoraj štiri leta. Medtem so ruske oblasti v regiji Herson obtožile Ukrajino za napad z dronom na kavarno in hotel v vasi Horli, v katerem naj bi umrlo 27 ljudi, vključno z dvema mladoletnikoma. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile napadajo izključno vojaške cilje in energetsko infrastrukturo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o načrtnih napadih na civilno prebivalstvo in ključno infrastrukturo. Po navedbah ruskih oblasti je ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v zasedeni regiji Herson zahteval življenja 27 ljudi, vključno z dvema mladoletnikoma, medtem ko je bilo več kot 50 oseb ranjenih. Tarča napada naj bi bila hotel in kavarna, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Ukrajinski generalštab je obtožbe o napadih na civiliste zavrnil in poudaril, da njihove sile delujejo izključno proti vojaškim in energetskim ciljem v skladu z mednarodnim pravom. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sporočil, da je Rusija v novoletni noči nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, ki so bili usmerjeni predvsem v energetsko infrastrukturo v sedmih regijah. Medtem ko so v Kijevu potekale politične spremembe, vključno z imenovanjem Kirila Budanova za novega vodjo urada predsednika, so se pojavile nove napetosti glede domnevnega poskusa napada na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Ameriška obveščevalna agencija CIA je navedbe Moskve o poskusu atentata na Putina označila za neutemeljene, saj naj bi Ukrajina ciljala oddaljen vojaški objekt, ne pa predsednikove rezidence. Kljub stopnjevanju nasilja na terenu diplomatski viri poročajo o napredku v mirovnih pogovorih, ki jih nadzorujejo Združene države Amerike.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru napovedal teden intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi doseči pravičen konec vojne z Rusijo. Načrtovana so srečanja po Evropi, katerih namen je krepitev ukrajinske obrambe in iskanje diplomatskih rešitev, čeprav podrobnosti o točnih lokacijah in terminih uradno še niso bile razkrite. Zelenski je poudaril, da se Ukrajina pripravlja na dva možna scenarija: diplomatsko pot ali nadaljevanje aktivne obrambe, če pritisk mednarodnih partnerjev na Rusijo ne bo zadostoval za prekinitev agresije. V sklopu teh prizadevanj so se načelniki generalštabov zavezniških držav danes sestali v Kijevu, kjer so razpravljali o prihodnji vojaški podpori in strateški usmeritvi države. Že v dneh pred tem so se v ukrajinski prestolnici srečali svetovalci za nacionalno varnost iz 14 držav Evropske unije in Kanade. Diplomatski niz se bo nadaljeval v Parizu, kjer bo koalicija pod vodstvom Francije in Velike Britanije pregledala rezultate kijevskih pogovorov. Kljub diplomatskim premikom pa so razmere na fronti ostale napete; ukrajinski generalštab je poročal o 154 spopadih v enem dnevu, pri čemer so bile ruske sile najaktivnejše na območjih Pokrovska in Guljajpolja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek za novega vodjo svojega urada imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ena najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinskega vojnega napora, bo na tem položaju nasledil Andrija Jermaka, ki je bil razrešen po uvedbi protikorupcijske preiskave zaradi domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država v luči mednarodnih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Istočasno se je stopnjevalo napetostno stanje zaradi poročil o civilnih žrtvah v vasi Horli v okupiranem delu regije Herson. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev napada z ukrajinskim dronom na lokalno kavarno in hotel naraslo na 27, med žrtvami pa naj bi bila tudi dva mladoletnika. Ukrajinski generalštab je navedbe o napadu na civilne cilje odločno zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo izključno ruske vojaške objekte in energetsko infrastrukturo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem, ki so povezani z ruskim vojaško-industrijskim sektorjem. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina in izjavil, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom z dronom, kot trdi Kremelj. Trump se je srečal tudi z Zelenskim, nakar so se pojavile ruske obtožbe.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, kot del diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na vrhunsko srečanje voditeljev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na ključno mesto vodje urada predsednika imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov je ponudbo sprejel in poudaril, da bo njegova nova vloga usmerjena v kritična vprašanja varnosti in obrambe države. Zelenski je ob tem izpostavil, da so prioritete Ukrajine trenutno razvoj obrambnih sil, krepitev varnosti ter diplomatska pot v pogajanjih, za kar naj bi bil Budanov zaradi svojih izkušenj najprimernejša izbira. Imenovanje prihaja v času, ko je predsednik Zelenski napovedal, da je mirovni načrt za končanje vojne z Rusijo že 90-odstotno pripravljen. Kljub optimizmu glede osnutka dogovora pa je predsednik opozoril, da bo preostalih 10 odstotkov ključnih za prihodnost Evrope. Budanov bo na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je pred kratkim odstopil, nova kadrovska osvežitev pa naj bi prinesla strateški premik k močnejši integraciji obveščevalnih podatkov v civilno-politično odločanje.

Svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav so v soboto obiskali Kijev, kjer so s predstavniki ukrajinskih oblasti razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori državi. Srečanje se je odvilo v času stopnjevanja diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike, katerih cilj je končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Pogovori so služili kot pripravljalna faza za prihajajoči vrh voditeljev, na katerem bodo poskušali doseči napredek pri implementaciji mirovnih načrtov. Delegacije so se osredotočile na konkretne mehanizme za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti v regiji in obnovo uničene infrastrukture. Ukrajinska stran je poudarila pomen hitre integracije v zahodne varnostne strukture, medtem ko so zavezniki preučevali možnosti za dodatno finančno pomoč. Obisk v Kijevu potrjuje tesno usklajenost mednarodne skupnosti z administracijo predsednika Zelenskega, ki je nedavno preoblikoval svojo najožjo ekipo, da bi okrepil obrambni in varnostni sektor pred ključnimi pogajanji.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

V ukrajinskih napadih z droni v ruskih obmejnih regijah sta bili ubiti dve osebi. Incident se je zgodil pred mirovnimi pogovori v Parizu, ki naj bi končali skoraj štiri leta trajajočo vojno.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Rusko obrambno ministrstvo je ameriškim oblastem predalo domnevne dokaze, ki naj bi potrjevali ukrajinski poskus atentata na predsednika Vladimirja Putina z droni v regiji Novgorod. Na javno objavljenih posnetkih je razvidno, kako je admiral Igor Kostjukov, vodja ruske vojaške obveščevalne službe GRU, ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi izročil navigacijsko enoto in krmilnik, pridobljena iz sestreljenih brezpilotnih letalnikov. Ruska stran trdi, da dešifrirani podatki nedvomno dokazujejo, da je bila tarča napada predsedniška rezidenca Valdaj, kar naj bi služilo kot neposreden pritisk na ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko se napetosti med Moskvo in Washingtonom stopnjujejo, ameriške obveščevalne službe, vključno s CIA in NSA, za zdaj niso potrdile ruskih navedb o napadu. Predsednik Trump je v odzivu na dogajanje zaostril retoriko do Putina in dejal, da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, hkrati pa so se pojavila poročila, da CIA s Trumpovo privolitvijo pomaga Ukrajini pri sabotažah ruske energetske infrastrukture. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se bo s Trumpom ponovno sestal konec januarja, je ob tem cinično komentiral nedavno ameriško operacijo zajetja venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in namignil, da bi morala biti usoda Vladimirja Putina podobna.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Poslanec vrhovne rade Oleksij Gončarenko je sporočil, da je Vasil Maljuk napisal odstopno izjavo s položaja vodje Službe varnosti Ukrajine (SBU).

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je po poročanju tujih medijev uradno zavrnila navedbe ruskega predsednika Vladimirja Putina, da je Ukrajina z droni napadla njegovo rezidenco v regiji Novgorod. Direktor agencije John Ratcliffe je o teh ugotovitvah osebno obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s čimer je neposredno izpodbijal argumente Kremlja, ki so bili uporabljeni za utemeljitev zaostritve ruskih stališč v mirovnih pogajanjih. Moskva je pred tem trdila, da so analize navigacijskih sistemov sestreljenih dronov potrdile poskus atentata na ruskega voditelja. Medtem ko se napetosti na obveščevalni ravni stopnjujejo, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnih nagovorih podala povsem različni viziji prihodnosti. Putin je v kratkem nagovoru izpostavil enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločnost Ukrajine pri obrambi države. Dogajanje spremljajo tudi očitki nekaterih analitikov, da obveščevalne službe skušajo vplivati na Trumpov odnos do Rusije, medtem ko se ameriški predsednik sooča z nasprotujočimi si informacijami o pripravljenosti Moskve na končanje spopadov.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zavrnil obtožbe Donalda Trumpa o povezavi s trgovino z drogami, potem ko je Trump Kolumbiji zagrozil z vojaškim posredovanjem. Trump je tudi opozoril Iran, da bo močno prizadet, če bo prišlo do nadaljnjih ubojev protestnikov. Poleg tega je Trump dejal, da Grenlandija nujno potrebna ZDA. Elon Musk pa je objavil fotografijo večerje s Trumpom in njegovo ženo Melanio.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet in drugi ruski uradniki so se ostro odzvali na nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede dveh možnih scenarijev za razvoj konflikta v Ukrajini. Šeremet je izjave ukrajinskega voditelja označil za posledico »paničnega napada« in izrazil mnenje, da so takšne trditve znak nestabilnosti v ukrajinskem političnem vrhu. Ruska stran trdi, da so napovedi o različnih potekih vojne v nasprotju z realnostjo na terenu. Kritike so se osredotočile predvsem na domnevno psihološko stanje predsednika Zelenskega, kar je del širšega vzorca retorike, ki jo ruski državni organi uporabljajo za spodkopavanje verodostojnosti ukrajinskega vodstva. Odzivi prihajajo v času, ko obe strani krepita svoje diplomatske in vojaške dejavnosti, medtem ko mednarodna skupnost spremlja razvoj dogodkov na fronti.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Izraelska vojska je v začetku tedna izvedla tri nove vdore na ozemlje južnosirske pokrajine Kunejtra, kjer je po poročanju lokalnih medijev in Sirskega observatorija za človekove pravice (SOHR) prišlo do novih kršitev sirske suverenosti. Operacija je vključevala več oklepnih vozil, ki so prodrla na območje med vasema Saida al-Hanout in al-Razaniya. Po zadnjih dostopnih informacijah so izraelske enote med vdorom aretirale štiri mlade moške in jih odvedle na območje pod njihovim nadzorom. Ti dogodki predstavljajo stopnjevanje napetosti na razmejitvenem območju, kjer Izrael v zadnjih dneh pogosteje izvaja kopenske vdore in aretacije. Po navedbah virov so bile v operacijo vključene specializirane enote z vojaškimi vozili, ki so prestopile mejo pod pretvezo zagotavljanja varnosti na obmejnem pasu. Sirski državni mediji tovrstna dejanja označujejo za agresijo na njihovo državno ozemlje. Najnovejši incidenti so neposredno povezani s širšim povečanjem izraelskih vojaških aktivnosti v regiji, ki smo jim priča od začetka januarja. Ti vdori se časovno ujemajo z izraelskimi operacijami v sosednjem Libanonu, kar kaže na koordinirano vojaško strategijo Izraela za nevtralizacijo domnevnih groženj vzdolž celotne severne in vzhodne meje. Sirske oblasti zaenkrat niso neposredno vojaško odgovorile na vdore, vendar je situacija na terenu ostala izjemno napeta.

Iranski predsednik Ebrahim Raisi je uradnikom izdal neposreden ukaz za aktivnejše prizadevanje pri pridobivanju iranskega deleža vode iz reke Helmand, ki priteka iz sosednjega Afganistana. Iranski minister za energetiko je ob tem poudaril, da so se pogajanja s talibanskimi oblastmi v Kabulu sicer okrepila, vendar Teheran v preteklem letu ni uspel prejeti celotne dogovorjene količine vode, kar povzroča resne težave na sušnih območjih jugovzhodnega Irana. Zaradi neizpolnjevanja določil pogodbe o vodnih pravicah iz leta 1973 je iranski predsednik postavil ultimat, s katerim zahteva takojšnje ukrepanje diplomatskih in tehničnih služb. Spor glede razdelitve vodnih virov ostaja ena ključnih točk napetosti med državama, saj pomanjkanje vode vpliva na kmetijstvo in oskrbo prebivalstva v iranski provinci Sistan in Beludžistan. Minister je potrdil, da bodo politični predstavniki zdaj povečali pritisk na afganistansko stran, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti.

Gansko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto, 3. januarja, uradno potrdilo začetek diplomatskih pogajanj z Ukrajino za izpustitev ganskega državljana, ki ga ukrajinske oblasti zadržujejo kot vojnega ujetnika. Zunanji minister Samuel Okudzeto Ablakwa je sporočil, da jih je ukrajinska vlada o pridržanju uradno obvestila, ganska stran pa si zdaj prizadeva za njegovo varno vrnitev v domovino. Istočasno je mednarodna fundacija Hugo Chavez (HCIF-PFS) ostro obsodila nedavne vojaške napade Združenih držav Amerike na Venezuelo. Predsednik sveta fundacije Alimamy Bakarr Sankoh je v izjavi za javnost dejal, da gre za nezakonito in neizzvano agresijo proti suvereni državi, ki krši mednarodno pravo. Fundacija je pozvala k takojšnji prekinitvi sovražnosti in spoštovanju venezuelske suverenosti v luči napadov, ki so se začeli v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja.

Mednarodno priznana jemenska vlada, ki jo podpira Savdska Arabija, je sporočila, da je ponovno prevzela nadzor nad z naravnimi viri bogato provinco Hadramut na vzhodu države. Regija je bila pred tem pod nadzorom separatistov, ki uživajo podporo Združenih arabskih emiratov (ZAE). Ta premik predstavlja pomembno stopnjevanje napetosti znotraj koalicije, ki se sicer bori proti uporniškim Hutijem pod okriljem Irana, hkrati pa razkriva vse večji razkol med ključnima zaveznicama, Savdsko Arabijo in ZAE. Kljub vojaškim spopadom so južni separatisti pozdravili poziv Rijada k dialogu, kar nakazuje na morebitno umiritev razmer. Jemensko predsedstvo je poudarilo, da so sile pod njihovim poveljstvom uspele zavzeti ključne objekte, kar naj bi stabiliziralo to strateško območje. Razmere ostajajo napete, saj rivalstvo med silami, ki jih podpirata različni zalivski sili, neposredno vpliva na stabilnost južnega Jemna in uspeh širše koalicije v boju proti upornikom na severu države.

Sirska državna televizija je sporočila, da so se pogajanja med vlado v Damasku in kurdskimi silami pod vodstvom skupine PKK/YPG, ki delujejo pod krovnim imenom Sirske demokratične sile (SDF), končala brez dogovora. Po dostopnih informacijah strani nista dosegli soglasja glede ključnih vprašanj upravljanja in varnosti na severovzhodu države. Predstavniki sirske vlade so v poročilih poudarili, da kurdska stran ni izpolnila predhodnih zavez oziroma se ni držala dogovorjenih pogojev. Napetosti med obema stranema ostajajo visoke, saj se Damask zavzema za ponovno vzpostavitev polne državne suverenosti nad vsemi deli države, medtem ko kurdske sile zahtevajo določeno stopnjo avtonomije. Neuspeh pogovorov dodatno zapleta varnostno situacijo v regiji, kjer so prisotni različni mednarodni in lokalni akterji, kar onemogoča stabilizacijo razmer po večletnih spopadih.

Jemenski Južni prehodni svet (STC) je uradno sprejel vabilo Savdske Arabije na mirovne pogovore v Rijadu, kar predstavlja pomemben korak k morebitni deeskalaciji napetosti v južnem Jemnu. Predstavniki STC so pobudo označili za pristno priložnost za resen dialog, ki bi lahko zaščitil težnje prebivalcev južnega dela države po nedavnem valu nasilja. Savdsko ministrstvo za zunanje zadeve je k sodelovanju pozvalo različne jemenske frakcije, da bi v okviru foruma v prestolnici kraljevine poiskali politično rešitev. Oman je prav tako izrazil podporo savdski pobudi in pozdravil vabilo k dialogu med vsemi južnimi komponentami v Jemnu. Po navedbah Muskata je cilj teh prizadevanj poenotenje stališč in stabilizacija regije. Ta diplomatski premik sledi obdobju zaostrenih spopadov in enostranskih napovedi o neodvisnosti na jugu države, ki so resno ogrozile celovitost Jemna in varnostne razmere v regiji.