Iranski predsednik Ebrahim Raisi je uradnikom izdal neposreden ukaz za aktivnejše prizadevanje pri pridobivanju iranskega deleža vode iz reke Helmand, ki priteka iz sosednjega Afganistana. Iranski minister za energetiko je ob tem poudaril, da so se pogajanja s talibanskimi oblastmi v Kabulu sicer okrepila, vendar Teheran v preteklem letu ni uspel prejeti celotne dogovorjene količine vode, kar povzroča resne težave na sušnih območjih jugovzhodnega Irana.
Zaradi neizpolnjevanja določil pogodbe o vodnih pravicah iz leta 1973 je iranski predsednik postavil ultimat, s katerim zahteva takojšnje ukrepanje diplomatskih in tehničnih služb. Spor glede razdelitve vodnih virov ostaja ena ključnih točk napetosti med državama, saj pomanjkanje vode vpliva na kmetijstvo in oskrbo prebivalstva v iranski provinci Sistan in Beludžistan. Minister je potrdil, da bodo politični predstavniki zdaj povečali pritisk na afganistansko stran, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti.
Izjave
"Včeraj je predsednik države političnim uradnikom naročil, naj postanejo aktivnejši na področju pridobivanja iranskih vodnih pravic iz Afganistana."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek ima omejen neposreden vpliv na Slovenijo, vendar je pomemben z vidika spremljanja regionalne stabilnosti na Bližnjem vzhodu in v Srednji Aziji. Vprašanja vodne varnosti postajajo ključen dejavnik geopolitičnih napetosti, kar lahko posredno vpliva na migracijske tokove in stabilnost trgov z energenti, kar so področja, ki zanimajo slovensko zunanjo politiko znotraj okvira EU.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je prispel v Gabalo v Azerbajdžanu, da bi se udeležil 12. vrha Organizacije turških držav (OTS). Na vrhu je azerbajdžanski predsednik Ilham Aliyev nagovoril udeležence. Erdoğan je poudaril, da je Izrael največja grožnja za regijo.
Katarski Amir, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je poslal čestitko predsedujočemu predsedstva Bosne in Hercegovine. Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je prav tako poslal čestitveno pismo predsedniku predsedstva Bosne in Hercegovine.
Predsednik Gabona, Brice Clotaire Oligui Nguema, se je udeležil inavguracije predsednika Slonokoščene obale, Alassana Ouattare, v Abidjanu. Dogodka so se udeležili tudi številni afriški državniki, vključno s predsedniki Konga, Mauritanije, Gane in Senegala. Pred tem je predsednik Nguema sprejel predsednika Afriške razvojne banke.
Predsednik Azerbajdžana, Ilham Aliyev, je poslal čestitke avstrijskemu predsedniku Alexandru Van der Bellenu in avstrijskemu narodu ob praznovanju državnega praznika Republike Avstrije. Tudi katarski emir je poslal čestitke avstrijskemu predsedniku.
Minister za okolje in ekološki prehod Senegala, Abdourahmane Diouf, je zastopal predsednika Bassirouja Diomayeja Fayeja na vrhu voditeljev v Belému v Braziliji. Diouf je na omrežju X zapisal, da mu je bila v čast zastopati predsednika na dogodku, ki je potekal od 6. do 7. novembra pod vodstvom brazilskega predsednika Lule da Silve. Srečanje je bilo uvod v COP30, ki je predviden od 10. do 21. novembra.
Talibanske oblasti v Afganistanu so potrdile, da so uvedle omejitve na vsebine na nekaterih platformah družbenih medijev, kar je potrdil tudi nadzornik NetBlocks. Omejitve so bile uvedene kmalu po izpadu interneta v državi, kar nakazuje na poskus nadzora informacij in komunikacije.
Dogodek ima omejen neposreden vpliv na Slovenijo, vendar je pomemben z vidika spremljanja regionalne stabilnosti na Bližnjem vzhodu in v Srednji Aziji. Vprašanja vodne varnosti postajajo ključen dejavnik geopolitičnih napetosti, kar lahko posredno vpliva na migracijske tokove in stabilnost trgov z energenti, kar so področja, ki zanimajo slovensko zunanjo politiko znotraj okvira EU.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.