Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 1412. dan vojne v Ukrajini izpostavil ključni pomen neprekinjene mednarodne obrambne pomoči, zlasti za krepitev sistemov zračne obrambe. V luči naraščajočih diplomatskih pritiskov in ruskih vojaških aktivnosti je Zelenski poudaril, da mirovni sporazum z Rusijo ne sme priti na račun obstoja ukrajinske države. Čeprav si Kijev želi miru, predsednik odločno zavrača končanje vojne pod pogoji, ki bi pomenili kapitulacijo ali izgubo suverenosti. Opozoril je na možnost alternativnih oblik obrambe, če bi Rusija blokirala trenutne mirovne načrte.
Kronologija dogodkov
30. dec. 2025 :Zaostritev retorike po domnevnem napadu na Valdaj.Rusija je po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju močno zaostrila pogoje za mirovna pogajanja. Zelenski je obtožbe o napadu odločno zavrnil, hkrati pa opozoril, da Ukrajina brez podpore ZDA ne more zmagati, medtem ko vojska določa obrambne kvote pri 800.000 pripadnikih.
12. dec. 2025 :Ruske zahteve po ozemeljskih koncesijah.Kremelj je zahteval strateške ozemeljske odstopke v Donecku in zavrnil možnost referenduma o zasedenih območjih. Medtem ko je EU podaljšala zamrznitev ruskih sredstev za pomoč Kijevu, je Moskva izrazila pripravljenost na delno demilitarizacijo pod nadzorom ruske Nacionalne garde.
16. nov. 2025 :Pritisk na energetsko infrastrukturo in nove sisteme zračne obrambe.Zelenski je zaveznike pozval k nujni dobavi sistemov zračne obrambe po uničujočih napadih na Kijev. Ukrajina je odgovorila z uporabo novih raket dolgega dosega 'Dugi Neptun' za napade globoko v Rusijo, medtem ko so ruske sile napredovale proti Pokrovsku.
30. okt. 2025 :Jedrsko rožljanje in ponudbe o jeziku.Vladimir Putin je odredil testiranje jedrskega torpeda Posejdon, kar je zvišalo napetosti, medtem ko je Zelenski nakazal možnost vrnitve statusa uradnega jezika ruščini v okviru mirovnega sporazuma. Ruske sile so v tem obdobju prebile obrambo v Pokrovsku.
12. avg. 2025 :Diplomatsko manevriranje in ofenzive na treh frontah.Zelenski je napovedal priprave Rusije na ofenzivo na treh frontah in predlagal Turčijo ali zalivske države kot posrednice pri pogovorih s Putinom. Madžarska v tem času ni podprla skupne izjave EU o nedotakljivosti ukrajinskih meja.
Na terenu se razmere zaostrujejo, saj je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da so njihove sile zavzele naselje Podolj v Harkovski oblasti. Hkrati so se spopadi preselili tudi nad rusko prestolnico, kjer je župan Moskve Sergej Sobjanjin potrdil sestrelitev 32 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Medtem ko so se v Kijevu sestali varnostni svetovalci zavezniških držav, se nadaljujejo razprave o varnostnih jamstvih in ekonomskem okrevanju države. Zelenski ostaja kritičen do predlogov, ki bi preveč popuščali interesom Kremlja, kot je bil domnevni načrt z 28 točkami s strani ZDA v letu 2025.
Izjave
"Želimo konec vojne, toda ne konca Ukrajine."
Volodimir Zelenski
"Če naši partnerji ne prisilijo Rusije, da ustaviti vojno, obstaja druga pot: da se branimo."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Ukrajini neposredno vpliva na evropsko varnostno arhitekturo in stabilnost regije, v kateri se nahaja tudi Slovenija. Morebitna prekinitev ameriške pomoči ali uveljavitev mirovnih pogojev, ki bi koristili izključno agresorju, bi lahko pomenila precedens za nadaljnjo destabilizacijo vzhodne Evrope.
Slovenija kot članica EU in NATO aktivno sodeluje pri zagotavljanju humanitarne in obrambne pomoči Ukrajini. Vsakršen premik v mirovnih pogajanjih ali sprememba na fronti neposredno vpliva na zunanjepolitične prioritete Slovenije ter na širše gospodarske razmere, vključno s cenami energentov in varnostjo dobavnih verig v Evropi.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe, Kirila Budanova, za novega vodjo svojega kabineta. Predhodni vodja kabineta je odstopil že novembra zaradi obtožb o korupciji.
Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil, da je po prihodu na oblast s svojimi obljubami o miru kasneje začel spodbujati vojno. Peskov trdi, da Zelenski ni izpolnil obljub, danih po zmagi na volitvah, in obtožuje Ukrajino kršenja sporazumov iz Minska.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izpostavil, da je za dosego pravičnega miru v rusko-ukrajinski vojni nujno upoštevati interese Ukrajine. Zelenski je komentiral tudi mirovna prizadevanja ZDA in pozval k pritisku na Rusijo za napredek v pogajanjih. Poudaril je, da so bila srečanja v Ženevi in na Floridi učinkovita pri zagotavljanju, da se sliši glas Ukrajine.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru dejal, da je mirovni sporazum za končanje vojne z Rusijo "90-odstotno pripravljen". Poudaril je, da bo zadnja faza pogajanj odločala o usodi Evrope in rešila milijone življenj.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru ponovil, da si Ukrajina želi miru, vendar ne za vsako ceno. Izpostavil je, da je doseženih že 90 odstotkov mirovnega dogovora, a da bo zadnjih 10 odstotkov ključnih za usodo Evrope. Poleg tega je Zelenski imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo predsedniškega kabineta, medtem ko je Olega Ivaščenka, dosedanjega vodjo zunanje obveščevalne službe, imenoval za novega vodjo vojaške obveščevalne službe.
Stranka Zelenih v Nemčiji želi vzpostaviti register, v katerega bi se lahko vpisali prostovoljci za različne naloge v primeru vojne. Vključiti želijo tudi starejše, da bi lahko prispevali s svojimi sposobnostmi.
Dogajanje v Ukrajini neposredno vpliva na evropsko varnostno arhitekturo in stabilnost regije, v kateri se nahaja tudi Slovenija. Morebitna prekinitev ameriške pomoči ali uveljavitev mirovnih pogojev, ki bi koristili izključno agresorju, bi lahko pomenila precedens za nadaljnjo destabilizacijo vzhodne Evrope.
Slovenija kot članica EU in NATO aktivno sodeluje pri zagotavljanju humanitarne in obrambne pomoči Ukrajini. Vsakršen premik v mirovnih pogajanjih ali sprememba na fronti neposredno vpliva na zunanjepolitične prioritete Slovenije ter na širše gospodarske razmere, vključno s cenami energentov in varnostjo dobavnih verig v Evropi.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.