Ruski strokovnjaki naj bi pridobili podatke iz drona, ki je ciljal Putinovo rezidenco
Objavljeno: 1. 1. 2026 18:42
Ruske specialne službe so sporočile, da so uspešno opravile tehnično ekspertizo navigacijskega sistema ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki je bil 29. decembra sestreljen nad Novgorodsko oblastjo. Po navedbah ruskih virov so iz modula naprave izločili datoteko s poletnim načrtom, ki naj bi potrjevala, da je bil cilj napada rezidenca predsednika Vladimirja Putina. Pridobljene podatke o poti poleta in programiranih koordinatah namerava ruska stran po nekaterih poročilih posredovati tudi mednarodni javnosti oziroma Združenim državam Amerike.
Incident se je zgodil v kontekstu stopnjevanja medsebojnih napadov z droni med Rusijo in Ukrajino. Medtem ko ruska stran objavlja tehnične podrobnosti in videoposnetke kot dokaz načrtovanega atentata, ukrajinsko vodstvo vpletenost v ta specifični napad zanika. Strokovnjaki poudarjajo, da bi lahko pridobljeni podatki razkrili ne le cilj, temveč tudi točno lokacijo izstrelitve in uporabljeno tehnologijo za izogibanje protiletalski obrambi, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji.
Kontekst in ozadje
31. dec. 2025
Medsebojno obtoževanje po napadu na Novgorodsko oblast
Po sestrelitvi drona so se zvrstili diplomatski odzivi, v katerih je Rusija obtožila Ukrajino terorizma, Ukrajina pa je dokaze označila za ponarejene. V istem obdobju sta obe državi izvedli najobsežnejše napade z droni na energetsko infrastrukturo, kar je povzročilo žrtve med civilisti.
Krepitev ruske zračne ofenzive in proizvodnje dronov
Rusija je poleti znatno okrepila proizvodnjo bojnih brezpilotnih letal in raket tipa Iskander. Analitiki so opozarjali na kognitivno vojno, usmerjeno v civilno prebivalstvo, medtem ko je Ukrajina krepila svojo protiletalsko obrambo s sistemi Patriot.
"V okviru tehnične ekspertize navigacijskega sistema enega od ukrajinskih dronov, sestreljenih 29. decembra v Novgorodski oblasti, je uspelo pridobiti datoteko s poletno nalogo."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek je pomemben za Slovenijo kot članico zveze NATO in EU, saj vsako stopnjevanje napadov na visoke politične cilje v Rusiji povečuje tveganje za nepredvidljive povračilne ukrepe, ki bi lahko vplivali na evropsko varnostno arhitekturo. Poleg tega morebitna vpletenost zahodne tehnologije v takšne napade neposredno vpliva na diplomatska stališča, ki jih zastopa tudi slovenska zunanja politika glede pomoči Ukrajini.
Po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti, je Kaya Kallas izrazila dvom v resničnost ruskih poročil o napadu. Venezuelsko zunanje ministrstvo je napad obsodilo kot teroristično dejanje, medtem ko so po poročanju Financial Timesa ukrajinske oblasti zaradi napada pod diplomatskim pritiskom. Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice napada ni želel komentirati.
Na konstantinovski fronti je ruski dron, ki je dostavljal hrano vojakom, uničil ukrajinski brezpilotnik z improviziranim sredstvom. Operater ruskega drona je v zraku srečal ukrajinski dron in nanj spustil pločevinko govejega mesa, ki jo je moral dostaviti ruskim vojakom, je poročal Telegram kanal «Старше Эдды».
Ruski brezpilotnik je v Donecki ljudski republiki (DNR) uničil ukrajinski dron kamikaza E-300 Enterprise, ki je bil predelan iz lahkega letala in lahko prenašal do 300 kg eksploziva. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke uničenja drona v bližini naselja Rodinsko, kjer je ruski FPV-dron trčil v cilj. Uničeni E-300 Enterprise naj bi imel doseg do 2000 km.
Ruske zračne obrambne sile so uničile več ukrajinskih brezpilotnih letal nad Krimom, Brjansko in Kursko regijo ter na obrobju Voroneža. Guverner Voroneške oblasti, Aleksander Gusev, je potrdil uničenje drona, pri čemer naj ne bi bilo žrtev ali škode. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sestrelili štiri drone, medtem ko so v Voroneški oblasti poročali o najmanj štirih sestreljenih dronih.
Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je sporočil, da je protizračna obramba sestrelila več brezpilotnih letalnikov (BPLA), ki so leteli proti Moskvi. Najprej je poročal o uničenju dveh BPLA, nato še o enem. Skupno število sestreljenih dronov se je povečalo na 38 oziroma 39 v enem dnevu. Ostanki sestreljenih dronov so padli izven stanovanjskih območij. Sobjanin je tudi poročal, da je bil sestreljen še en ukrajinski dron, ki je letel proti Moskvi.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je predstavnikom Združenih držav Amerike predalo dešifrirane podatke o letu ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi načrtoval napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah ruskih oblasti naj bi navigacijski podatki, pridobljeni iz sestreljenega drona, potrjevali, da je bil cilj napada predsedniška rezidenca v regiji Novgorod. Ruska stran je ob tem napovedala razkritje celotnega programa poleta ameriškim uradnikom, da bi podprla svoje trditve o ukrajinski odgovornosti za incident.
Nasprotno pa ameriška Osrednja obveščevalna agencija (CIA) na podlagi lastnih analiz ugotavlja, da Ukrajina v tem tednu ni poskušala izvesti napada na ruskega predsednika ali katero koli izmed njegovih rezidenc. Kot poročata časnika New York Times in Wall Street Journal, ameriški uradniki zavračajo ruske navedbe o vpletenosti Kijeva v domnevni poskus atentata. Razhajanja med ugotovitvami obveščevalnih služb obeh velesil dodatno zaostrujejo napetosti v času trajajočega konflikta, saj Moskva podatke uporablja kot dokaz za stopnjevanje sovražnosti s strani Ukrajine.
Dogodek je pomemben za Slovenijo kot članico zveze NATO in EU, saj vsako stopnjevanje napadov na visoke politične cilje v Rusiji povečuje tveganje za nepredvidljive povračilne ukrepe, ki bi lahko vplivali na evropsko varnostno arhitekturo. Poleg tega morebitna vpletenost zahodne tehnologije v takšne napade neposredno vpliva na diplomatska stališča, ki jih zastopa tudi slovenska zunanja politika glede pomoči Ukrajini.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.