Ameriške vojaške sile so v obsežni operaciji v Caracasu prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bila operacija usmerjena v privedbo Madura pred ameriško pravosodje, kjer se bo moral zagovarjati zaradi obtožb o trgovini z mamili in drugih kaznivih dejanj. Med vojaškim posredovanjem je prišlo do silovitega spopada, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo 55 pripadnikov varnostnih sil, med njimi 32 Kubancev in 23 venezuelskih vojakov. Prisotnost kubanskih državljanov v neposredni bližini Madura potrjuje dolgoletne domneve o tesnih varnostnih vezeh med Havano in Caracasom. Venezuelsko tožilstvo je pod vodstvom Tareka Williama Saaba potrdilo visoko število žrtev in dogajanje označilo za agresijo. Ameriška stran medtem poudarja, da je bila operacija nujna zaradi razbitja narkokartela, ki ga je domnevno vodil Maduro. Dogodek pomeni vrhunec večletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za odstranitev Madura z oblasti, potem ko so nanj razpisali visoko denarno nagrado. Razmere v regiji ostajajo napete, saj aretacija vpliva na stabilnost celotne Južne Amerike in odnose z zavezniki prejšnjega režima.

Iranska obveščevalna služba je v severni provinci Mazandaran izvedla obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržali deset članov domnevne protiuunitarne in separatistične mreže. Po poročanju lokalnih medijev so aretirani povezani s kanalom na platformi Telegram, ki se ukvarja z indetifikacijo in preganjanjem domnevnih sodelavcev režima. Operacija se je osredotočila predvsem na zahodni del province, vključno z mestom Čalus. Uradni viri navajajo, da so pridržani delovali v okviru organizirane mreže, ki je spodbujala nemire in separatistične težnje. Iranske oblasti so skupino označile za sovražno in delujočo proti nacionalni varnosti, kar je pogosta formulacija pri pregonu opozicijskih aktivistov ali digitalnih odporniških skupin. Identiteta pridržanih oseb in specifične obtožbe še niso bile javno razkrite, vendar se akcija razume kot del širšega zatiranja opozicije v regiji.

Vrhovni poveljnik iranske policije, general Ahmad Reza Radan, je v nedavnem nagovoru napovedal odločno ukrepanje proti vsem posameznikom, ki bi kakor koli ogrožali javno varnost v državi. Radan je poudaril, da policijske sile pod njegovim vodstvom ne bodo tolerirale nikakršnih dejanj, ki bi povzročala nestabilnost, in da se bo proces identifikacije ter aretacij povzročiteljev nemirov nadaljeval z nezmanjšano hitrostjo. General je v svoji izjavi jasno začrtal smernice prihodnjega delovanja varnostnih organov, pri čemer je izpostavil, da bodo vsi kršitelji reda privedeni pred roko pravice in ustrezno kaznovani. Iranski uradniki takšne ukrepe pogosto utemeljujejo kot nujne za ohranjanje miru, medtem ko mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo na strogo zatiranje opozicijskih glasov in protestnikov v državi. Napovedi generala Radana kažejo na nadaljevanje stroge varnostne politike iranskega režima v luči notranjih napetosti.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na pogovore z Združenimi državami Amerike o preprečevanju trgovine z drogami, sprejemu ameriških investicij v venezuelski naftni sektor in sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Maduro je že v preteklosti izrazil željo po dialogu z Donaldom Trumpom, kljub zaostrenim pritiskom ZDA na Venezuelo.

Venezuelski zunanji minister se je v uradnem sporočilu javno zahvalil Iranu za njegovo neomajno podporo in diplomatska prizadevanja za izpustitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Venezuelska stran je izpostavila pomen solidarnosti med državama v času političnih pretresov, ko Teheran aktivno poziva k osvoboditvi venezuelskega voditelja, ki so ga po navedbah venezuelskih oblasti nezakonito pridržali oziroma ugrabili. Diplomatska zahvala poudarja vse močnejše zavezništvo med Caracasom in Teheranom, ki temelji na skupnem nasprotovanju pritiskom zahodnih sil. Iranska stran je v mednarodni javnosti večkrat zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, kar so venezuelski uradniki označili za ključno dejanje v boju za suverenost države. Odnosi med državama se v zadnjem obdobju še dodatno poglabljajo na področju političnega sodelovanja in vzajemne pomoči pri vprašanjih mednarodne legitimnosti.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da je v kopenski operaciji za zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu sodelovalo približno 200 ameriških vojakov. Operacija, ki je bila izvedena v središču venezuelske prestolnice, je potekala ob sodelovanju lokalnih organov pregona. Hegseth je v svojem nagovoru v ladjedelnici Newport News v Virginiji poudaril, da so ameriške sile uspešno izpolnile pravne naloge brez lastnih žrtev. Akcija je bila usmerjena v privedbo osebe, ki so jo ameriške pravosodne oblasti iskale zaradi številnih obtožb. Po besedah Hegsetha so elitne enote vstopile v samo jedro Caracasa, da bi zagotovile spoštovanje pravnih predpisov Združenih držav Amerike. Minister je sodelujoče vojake označil za »velike Američane«, ki so izpolnili tvegano misijo v tujini.

Iranska policija je v mestu Šahrud pridržala posameznika, ki naj bi prek različnih kanalov spodbujal prebivalce k sodelovanju pri nemirih in povzročanju splošnega razdvajanja. Poveljnik policije v Šahrudu je potrdil, da so osumljenca identificirali in aretirali, preden bi mu uspelo povzročiti večje motnje javnega reda in miru. Po navedbah organov pregona je oseba delovala z namenom destabilizacije lokalnega okolja in ogrožanja splošne varnosti prebivalcev. Operacija je bila izvedena po temeljitem spremljanju dejavnosti, ki so po mnenju policije kazale na načrtovano motenje javnega reda. Čeprav podrobnosti o identiteti ali morebitni pripadnosti določenim skupinam niso bile razkrite, lokalne oblasti poudarjajo, da bodo še naprej strogo ukrepale proti vsem oblikam pozivanja k nezakonitim dejavnostim ali uličnemu nasilju. Incident se uvršča v širši okvir prizadevanj iranskih varnostnih sil za preprečevanje civilnih protestov in protivladnih aktivnosti.

Anonimni hazarder je zaslužil približno 410.000 dolarjev z uspešno stavo na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Stavo je vložil na spletni strani za napovedi Poly.

Po poročanju CNN so neznanci razbili okna na domu ameriškega podpredsednika J. D. Vancea v Ohiu. Incident se je zgodil ponoči, ko družine ni bilo doma. V povezavi z dogodkom so policisti prijeli eno osebo.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

Turška obveščevalna služba MİT in policijske enote so v Carigradu izvedle usklajeno operacijo proti pripadnikom organizacije FETÖ, ki jo turške oblasti označujejo za teroristično. Med akcijo so v tako imenovanih varnih hišah (gaybubet evi) prijeli štiri osumljence, ki so se tam skrivali s ponarejenimi osebnimi dokumenti. Preiskovalci so ugotovili, da so aretirane osebe uporabljale šifrirano komunikacijsko aplikacijo ByLock, ki je po navedbah turških organov ključno orodje za interno komuniciranje znotraj omenjene mreže. Operacija predstavlja nadaljevanje sistematičnih prizadevanj turških varnostnih organov za razbitje celic organizacije, ki jo Ankara obtožuje poskusa državnega udara leta 2016. Aretirani osumljenci so trenutno v policijskem pridržanju, kjer potekajo nadaljnji postopki in zaslišanja. Turške oblasti so ob tem ponovno poudarile svojo odločenost pri pregonu vseh struktur, povezanih s Fethullahom Gülenom, tako v javnem sektorju kot v zasebnih skrivališčih.

Ameriške posebne enote, po poročanju medijev gre za elitno enoto Delta Force, so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle odmevno operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Novico o aretaciji je prek družbenih omrežij potrdil ameriški predsednik Donald Trump, ki je sporočil, da sta oba v ameriškem pridržanju. Operacija je bila rezultat večmesečnega načrtovanja, ki je vključevalo obveščevalne podatke agencije CIA in vaje na replikah objektov. Po navedbah virov, ki jih povzemata BBC in CBS, je misija potekala pod okriljem poveljstva za specialne operacije ameriške vojske. Čeprav ameriško ministrstvo za obrambo uradno ni razkrilo vseh podrobnosti, poročila kažejo na visoko stopnjo usklajenosti pri vdoru v objekt. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj Trumpove administracije za odstranitev Madura z oblasti, ki so se stopnjevala vse od konca leta 2025.

Venezuelska vlada je obsodila ameriško vojaško agresijo in jo označila za poskus prevzema nafte in mineralov. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Viri blizu opozicije poročajo, da naj bi šlo za dogovorjen odhod, ne za klasično vojaško akcijo. V Caracasu so se slišale eksplozije, deli mesta so ostali brez elektrike. Trump je izjavil, da so Madura zajeli in ga odpeljali iz države, kjer mu bodo sodili za narko-terorizem.

Trumpova administracija je tiho izbrisala omembe izmišljenega narkokartela, ki naj bi ga vodil Nicolás Maduro, iz najnovejše obtožnice proti ugrabljenemu venezuelskemu predsedniku. Izgnana venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je ponudila, da bi Nobelovo nagrado za mir delila s predsednikom Donaldom Trumpom. Prve ankete po napadu na Venezuelo so razkrile vpliv na Trumpovo priljubljenost.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Operacija, ki se je odvila v prestolnici Caracas, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj z vojaškim posredovanjem proti venezuelskemu režimu. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je prek družbenega omrežja X potrdil izvedbo napadov in poudaril, da se bo Maduro moral zagovarjati pred sodiščem zaradi očitanih mu zločinov. Po navedbah ameriške administracije je bila operacija usmerjena v končanje Madurove vladavine, ki so jo ZDA že dlje časa označevale za nezakonito in povezano z narkoterorizmom. Informacije o natančni lokaciji pridržanega Madura in stanju v državi po napadih ostajajo omejene, vendar Trumpove izjave na platformi Truth Social nakazujejo na popoln uspeh operacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo Nicolasa Madura v ameriškem priporu. Na fotografiji je venezuelski voditelj prikazan z vklenjenimi rokami in masko čez oči, kar potrjuje njegovo aretacijo s strani ameriških sil. Trump je ob objavi zapisal, da se Maduro trenutno nahaja na krovu ameriške jurišne ladje USS Iwo Jima. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom ter sledi seriji tajnih operacij in vojaških dejavnosti, ki so jih Združene države Amerike izvajale v regiji. Aretacija Madura sledi obtožbam o vpletenosti njegovega režima v trgovino z drogami in korupcijo, zaradi česar so ZDA že pred časom povečale vojaško prisotnost v Karibskem morju. Objava fotografije služi kot vizualni dokaz o koncu Madurove oblasti v Venezueli in neposrednem ameriškem posredovanju. Mednarodna javnost pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj aretacija tujega voditelja na takšen način predstavlja precedens v sodobni diplomaciji in mednarodnem pravu.

Ameriški predsednik Donald Trump je po uspešno izvedeni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so elitne enote Delta Force zajele predsednika Nicolása Madura, napovedal možnost podobnega posredovanja v Kolumbiji. Trump je v javnem nagovoru neposredno opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra in poudaril, da vojaška opcija v sosednji državi ostaja odprta. Po predsednikovih besedah je med operacijo v Caracasu prišlo do silovitega upora, v katerem je umrlo večje število varuhov režima, med katerimi naj bi bili tudi številni kubanski državljani, ki so varovali Madura pred aretacijo zaradi obtožb o narkoterorizmu. ZDA so po zajetju Madura, ki se trenutno nahaja v zveznem priporu v New Yorku, napovedale neposredno upravljanje z venezuelskimi državnimi viri, kar je takoj vplivalo na svetovne energetske trge. Cene surove nafte so se na azijskih borzah znižale za več kot odstotek, saj Washington načrtuje aktivacijo ogromnih venezuelskih naftnih rezerv, ki so bile prej pod embargom. Začasno vodenje države je po navodilih ameriške administracije prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez, medtem ko ameriška podjetja že pričakujejo dostop do tamkajšnje infrastrukture.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času, ko so prestolnico Caracas in več drugih zveznih držav pretresle močne eksplozije. Maduro in Floresova sta bila s helikopterjem prepeljana iz države, trenutno pa se po navedbah ameriške administracije nahajata na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima na poti v New York. ZDA so proti Maduru in njegovi soprogi že vložile obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo mogoč varen in razumen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo. Venezuelska vlada je dejanje označila za agresijo brez primere in zahteva dokaz, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Rusija in Kitajska sta napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava.

Nicolása Madura so po prihodu v New York zaprli v zapor v Brooklynu, kjer so v preteklosti bili zaprti tudi znani glasbeniki, kot je R. Kelly. Trump je izjavil, da bodo ZDA »vodile« Venezuelo in tam vzpostavile red. Zaradi zajetja Madura se pojavljajo nova geopolitična tveganja za vlagatelje. V Amsterdamu in Madridu so potekali protesti proti »imperialistični agresiji«.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Nicolása Madura so zajele ameriške sile v Fuerte Tiuna, največjem vojaškem kompleksu v Caracasu. Venezuelci v Caracasu, Chicagu in Monterreyju so se na zajetje odzvali z mešanico veselja in zaskrbljenosti glede prihodnosti.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto zgodaj zjutraj zajeta v bliskoviti operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v prestolnici Caracas. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da so bili cilji v državi podvrženi obsežnim zračnim napadom. Po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva sta bila Maduro in Floresova nemudoma prepeljana na ameriško vojaško ladjo, od koder bosta potovala v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja vojaškega pritiska Združenih držav Amerike na venezuelski režim. V Caracasu so prebivalci poročali o številnih eksplozijah, ki so prizadele strateško infrastrukturo, vključno z vojaškimi oporišči in komunikacijskimi centri. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, zlasti njenega naftnega sektorja, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna prehodna oblast. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji dejanje obsodili kot agresijo, se v nekaterih latinskoameriških državah in v Miamiju vrstijo praznovanja ob padcu Madurovega režima.

Donald Trump je po domnevni operaciji v Venezueli zagrozil Mehiki in njeni predsednici Claudii Šteinbaum, češ da karteli upravljajo z državo. Zavrnil je konkretne odgovore glede Venezuele in obljubil pojasnila kasneje. Trump je delil nove, skoraj filmske podrobnosti o operaciji in objavil fotografijo Madura v priporu. Agenti CIE so po njegovi odobritvi operacije locirali Madura.

Donald Trump je po operaciji v Venezueli zagrozil Mehiki in njeni predsednici Claudii Steinbaum, češ da državo upravljajo karteli. Razkrito je bilo, da je ameriški specialci posneli zajetje Madura na natančni kopiji njegove hiše. Maduro naj bi bil po poročanju ABC News že na poti v New York, kjer mu bodo sodili.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal krivdo in izjavil, da je nedolžen, prijazen človek in še vedno predsednik. Sojenje se je začelo, njegova žena Cilia Flores pa se je pojavila v sodni dvorani z obvezami. Maduro je bil prepeljan v newyorški priporni center (MDC) v Brooklynu, ki je znan po slabih razmerah in zloglasnih zapornikih. Francoski predsednik Macron je izjavil, da ne odobrava ameriške metode, medtem ko je EU dejala, da je preuranjeno za pravno oceno dogodkov v Venezueli.

Ameriški predsednik Trump je opozoril novo začasno venezuelsko voditeljico Delcy Rodríguez, da se bo soočila s hudimi posledicami, če ne bo sodelovala z ZDA. Trump je dejal, da so ZDA 'prevzele nadzor' nad Venezuelo, čeprav je državni sekretar Marco Rubio izjavil, da ZDA ne bodo upravljale Venezuele, temveč bodo uporabile naftno blokado za dosego sprememb. Nicolásu Maduru bo v New Yorku sodil 92-letni sodnik Alvin Hellerstein.

Med ameriško vojaško operacijo za zajetje Nicolása Madura je umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Maduro je bil pripeljan v Združene države, kjer naj bi mu sodili. Venezuelska skupnost na južni Floridi je proslavljala strmoglavljenje Madura.

Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila zajeta v Caracasu in prepeljana v New York, kjer bo Maduro danes popoldne stopil pred sodnika. Zaradi Madurovega športnega kompleta Nike, ki ga je nosil ob aretaciji, naj bi prišlo do svetovnega pomanjkanja tega oblačila.

Ameriške oborožene sile so v nočni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, medtem ko točna lokacija Madurovega pridržanja ostaja neznana. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je zahtevala dokaz o življenju zajetega voditelja in izrazila globoko zaskrbljenost nad njegovim stanjem po ameriškem napadu. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških dejavnosti ZDA na venezuelskem ozemlju. Do zajetja je prišlo po tem, ko so ZDA predhodno že izvedle več letalskih in kopenskih napadov na strateško infrastrukturo države, ki so jih utemeljevale z bojem proti trgovini z drogami. Trenutne razmere v Venezueli so izjemno negotove, saj je režim ostal brez svojega ključnega voditelja, Washington pa stopnjuje retoriko o nujnosti zamenjave oblasti v Caracasu.

Ameriške oborožene sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, imenovane "Operation Absolute Resolve" (Operacija popolna odločenost), in poudaril, da je bila akcija izvedena brez ameriških žrtev. Trump je operacijo utemeljil kot ključno za uresničevanje strategije "Amerika na prvem mestu" (America First) ter kot nujno zaustavitev pretoka nezakonitih drog v Združene države Amerike. Pravosodno ministrstvo ZDA je hkrati objavilo obtožnico proti Maduru zaradi sodelovanja v narko-teroristični zaroti. Predsednik Trump je v pogovoru za medije napovedal, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vpletene v venezuelsko naftno industrijo, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Ob sklicevanju na Monroejevo doktrino je Trump poudaril ponovno uveljavitev ameriške moči v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških blokad, ki jih je Washington stopnjeval proti režimu v Caracasu. Medtem ko Bela hiša dejanje označuje za osvobodilno, mednarodna javnost odpira vprašanja o pravni podlagi in legitimnosti takšnega vojaškega posredovanja na ozemlju suverene države.

Po aretaciji Nicolasa Madura in njegove žene s strani ZDA so se pojavili novi odzivi in informacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo zahtevo po takojšnji izpustitvi. Medtem so se pojavili posnetki Madura, ki je izzival Trumpa, naj ga aretira. Razkrilo se je, da je kitajski obrambni sistem v Venezueli hitro odpovedal. Začasno predsednico je prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez. Venezuelanski izgnanci so proslavljali Madurovo aretacijo.

ZDA so 23. decembra 2025, tik pred operacijo, Nicolasu Maduru ponudile možnost, da zapusti položaj in se preseli v Turčijo, vendar je Maduro to ponudbo zavrnil. Na sodišču v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika.

Ameriške posebne enote Delta Force so v soboto, 3. januarja 2026, v Venezueli izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele nekdanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacijo, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za "briljantno", so izvedli pripadniki elitne enote Delta Force ob podpori drugih vojaških vej. Po uspešnem zajetju v Caracasu so par prepeljali v Združene države Amerike, kjer sta pristala v New Yorku pod strogim nadzorom agentov zveznega urada FBI. Trenutno sta zaprta v zveznem priporu Metropolitan Detention Center v Brooklynu, kjer so v preteklosti bivali številni odmevni zaporniki. Poročila navajajo, da sta Maduro in Floresova zaprta ločeno v različnih delih zapora v skladu s standardnimi postopki. Ameriški predsednik Donald Trump je v telefonskem pogovoru za The New York Times pohvalil načrtovanje in izvedbo misije ter poudaril izjemno usposobljenost vpletenih enot. Medtem ko so v Združenih državah Amerike proti Maduru in njegovi soprogi že vložili uradno obtožnico, venezuelska stran z podpredsednico Delcy Rodríguez na čelu vztraja, da je Maduro še vedno zakoniti predsednik države, in zahteva njegovo takojšnjo izpustitev. Dogodek predstavlja dramatičen vrhunec večletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA Madura že dlje časa obtoževale trgovine z drogami in kršenja človekovih pravic.

Varnostni svet ZN bo izredno zasedal zaradi razmer v Venezueli po vojaškem posredovanju ZDA. Brazilski predsednik Lula je obsodil ameriški napad kot spomin na 'najhujše trenutke vmešavanja v Latinski Ameriki'. Francoski predsednik Macron je izjavil, da se je venezuelski narod osvobodil diktature Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je zanikala, da bi prevzela predsedniški položaj in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik.

Bela hiša je potrdila začetek neposredne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike izvedle napade na cilje v državi. Po poročanju ameriške televizijske mreže CBS so pripadniki elitne enote Delta v sobotnih jutranjih urah izvedli specialno operacijo, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Informacijo o ujetju predsednika so potrdili uradni viri v Washingtonu, medtem ko podrobnosti o samem poteku aretacije ostajajo zaupne. Časnik New York Times poroča, da ameriška stran v operaciji ni utrpela nobenih izgub. Predstavniki ameriških oblasti pa za zdaj zavračajo komentarje o morebitnih žrtvah na venezuelski strani. Operacija predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike in neposreden poseg v suverenost južnoameriške države, kar sledi obdobju povečanih geopolitičnih napetosti in ameriških prizadevanj za stabilnost v regiji pod vodstvom sedanje administracije.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prvo fotografijo nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura po njegovem zajetju. Madura so ameriške sile pridržale med operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, trenutno pa je na poti v Združene države Amerike. Objavljena slika prikazuje Madura v priporu, kar potrjuje navedbe o njegovi aretaciji, ki so sledile daljšemu obdobju stopnjevanja napetosti med državama. Trumpova administracija je Madurov režim že dlje časa označevala za diktaturo in proti njemu stopnjevala gospodarski ter politični pritisk. Operacija zajetja tujega voditelja v njegovi lastni prestolnici predstavlja dogodek brez primere v sodobni diplomaciji in bo verjetno povzročila globoke geopolitične premike v Latinski Ameriki. Venezuelske oblasti se na dogodek še niso odzvale z uradnim sporočilom o prihodnjem vodenju države, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje podrobnosti o pravni podlagi za izvedeno akcijo.

Nicolása Madura so po prihodu v New York premestili v Metropolitanski priporni center v Brooklynu. Pričakuje se, da se bo kmalu srečal s sodnikom na Manhattanu. Kitajska je pozvala ZDA k njegovi takojšnji izpustitvi. Njegova soproga Cilia Flores je prav tako v zveznem priporu v New Yorku.

Cilia Flores, po poklicu odvetnica, je postala prva dama Venezuele leta 2013. Že več kot tri desetletja je predana bolivaričnemu procesu in velja za steber chavistične moči. Svojo politično pot je začela ob Nicolásu Maduru v gibanju, ki je ustvarilo temelje za kasnejši politični razvoj.

Britanski premier Kir Starmer je zanikal vpletenost Velike Britanije v ameriško operacijo v Venezueli. Po poročanju Washington Posta so ameriški napadi povzročili požare in eksplozije na več vojaških objektih, vključno z letalsko bazo generalisimusa Francisca de Mirande. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen in razumen" prenos oblasti. Ameriški upokojeni polkovnik Gregory Daddis je dejal, da je zajetje Madura dejanje vojne.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo obsežne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile napadle strateško vojaško infrastrukturo in pridržale predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Po navedbah ameriške televizije CBS News je ukaz za napad Trump izdal osebno že pred nekaj dnevi, vendar je bila izvedba operacije zaradi zunanjih dejavnikov začasno odložena. Predsednik Trump je operacijo označil za uspešno in dodal, da so Madura že prepeljali iz države. Vojaški poseg se je začel z letalskimi napadi na ključne objekte v Venezueli, ki so služili kot opora Madurovemu režimu. Ameriški uradniki so potrdili, da so bili cilji izbrani z namenom nevtralizacije odporniških zmogljivosti venezuelske vojske in aretacije vodstva države. Ta dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so jih zaznamovali obtožbe o narkoterorizmu in grožnje z neposredno vojaško silo. Mednarodna skupnost pričakuje hiter odziv Latinske Amerike in drugih svetovnih velesil na to precedenčno vojaško posredovanje.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno operacijo, v kateri so ameriške vojaške sile pridržale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Trump je v uradni izjavi potrdil pridržanje in poudaril, da bodo Združene države Amerike neposredno sodelovale pri določanju prihodnosti Venezuele. ZDA so Madura že dlje časa obtoževale vodenja narkoterorističnega kartela in za informacije, ki bi pripeljale do njegove aretacije, razpisale nagrado v višini 50 milijonon dolarjev. Ameriško pravosodje namerava Maduru soditi zaradi trgovine z drogami. Po aretaciji se je politična situacija v Karakasu močno zaostrila, negotovost pa se stopnjuje. Po poročanju tujih medijev je venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez že zapustila državo in naj bi se trenutno nahajala na ozemlju Ruske federacije. Operacija je presenetila velik del ameriške javnosti, čeprav so se napetosti med državama stopnjevale že več mesecev, vključno z zaprtjem zračnega prostora in vojaškimi vajami v regiji. Donald Trump je poudaril, da je bil ta korak nujen za zaustavitev kriminalnih dejavnosti venezuelskega režima.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala letalske napade na prestolnico Caracas in druge strateške cilje. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bilo v Caracasu slišati najmanj sedem močnih eksplozij, ki so povzročile tresenje oken in preplašile prebivalce, ki so množično zapustili domove. Napadi so povzročili izpade električne energije in obsežne požare, med drugim na letališču v obmorskem mestu Higuerote. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social potrdil uspešnost operacije in sporočil, da so ameriške sile v sodelovanju s pravosodnimi organi prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po Trumpovih besedah sta bila oba že odpeljana iz države. Venezuela je pred tem razglasila izredno stanje in obsodila napade na civilno ter vojaško infrastrukturo kot agresijo, medtem ko so sosednje države, vključno s Kolumbijo, opozorile mednarodno javnost na resnost razmer. Podrobnosti o prijetju in lokaciji, kamor so Madura prepeljali, bodo predvidoma razkrite na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Delcy Rodríguez je zatrdila, da je Maduro še vedno predsednik Venezuele, in pozvala ZDA k njegovi izpustitvi. Argentina je izrazila stališče, da bi moral Edmundo González Urrutia prevzeti predsedniški položaj. Poudarjeno je bilo, da so venezuelske oborožene sile (FANB) v pripravljenosti, da zaščitijo državo, če bi se Maduru kaj zgodilo. Razkrito je bilo, da je Maduro pred prihodom na predsedniški položaj delal kot voznik avtobusa.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil je vrhovno sodišče Venezuele odredilo, da položaj začasne predsednice prevzame Delcy Rodríguez. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA nadzirale državo med prehodnim obdobjem.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta po aretaciji, ki so jo izvedle ameriške vojaške sile, prispela v New York. Ameriški predsednik Donald Trump je Venezuelo obtožil aktivnega spodbujanja tihotapljenja drog v Združene države Amerike, kar je služilo kot podlaga za vojaško operacijo. Maduro se bo na sodišču v New Yorku zagovarjal zaradi obtožb narkoterorizma in zarote za uvoz kokaina, za kar mu grozi dolgoletna zaporna kazen. Letalo z zakoncema je pristalo v letalskem oporišču Stewart North, severno od New Yorka, kjer so ju prevzele zvezne oblasti. Operacija je sprožila mešane odzive v ameriški in mednarodni politiki. Newyorški župan Zohran Mamdani je vojaško posredovanje ostro kritiziral in ga označil za kršitev zveznega ter mednarodnega prava. Po njegovih besedah enostranski napad na suvereno državo predstavlja vojno dejanje. Kljub kritikam so ameriške oblasti nadaljevale s postopki, ki temeljijo na dolgoletnih obtožnicah proti venezuelskemu vrhu. V Venezueli so se medtem pojavile zahteve po dokazih o tem, da sta aretirana zakonca še živa, medtem ko so ZDA že priznale novo politično vodstvo v državi.

Nicolása Maduro in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile aretirale v Caracasu in ju izročile New Yorku, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in trgovine z drogami. Pred sodiščem sta se izrekla za nedolžna. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da operacija ni invazija.

Ameriške vojaške sile so 3. januarja 2026 izvedle operacijo, v kateri so zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Bela hiša je prek družbenega omrežja X objavila prvo fotografijo zajetega Madura, na kateri je videti z zakritimi očmi in v športnih oblačilih na krovu ameriške vojaške ladje US Iwo Jima. Po uradnih navedbah ameriške administracije Madura trenutno premeščajo v Združene države Amerike, kjer se bo soočil s pravnimi postopki. Zajem Madura sledi dolgotrajnim prizadevanjem ZDA za njegovo odstranitev z oblasti zaradi obtožb o narkoterorizmu in vodenju kartela 'Cartel de los Soles'. Opozicijska voditeljica María Corina Machado je dogodek označila za trenutek svobode za Venezuelo. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki se je v zadnjem letu odražalo v povečanih denarnih nagradah za njegovo prijetje in grožnjah z vojaškim posredovanjem.

Ameriška vojska je v obsežni operaciji v Venezueli zajela predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijo Fox News potrdil, da je aretacijo, ki se je odvila v spalnici predsedniške rezidence, spremljal v živo. Po njegovih navedbah je par z območja odpeljal helikopter, trenutno pa se nahajata na ameriški vojaški ladji Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku, kjer jima bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu in kraji ameriškega premoženja. Trump je ob tem poudaril, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vpletene v venezuelsko naftno industrijo, saj razpolagajo z najboljšimi podjetji na svetu. V operaciji po uradnih podatkih ni padel noben ameriški državljan. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in blokad, s katerimi so ZDA stopnjevale pritisk na Madurov režim, ki so ga v Washingtonu označili za tujo teroristično organizacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da je vojska Združenih držav Amerike v obsežni operaciji zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija se je začela z nizom letalskih napadov na prestolnico Caracas in njeno okolico, kar je povzročilo obsežne eksplozije in popoln izpad električne energije v mestu. Po poročanju tujih medijev so ameriške sile poleg Madura pridržale tudi njegovo soprogo Cilio Flores, oba pa sta bila nemudoma prepeljana na ozemlje Združenih držav Amerike. Napad se je zgodil po večmesečnih stopnjevanih napetostih med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA napade utemeljile s prizadevanji za spremembo režima in bojem proti trgovini z drogami. Vojaška intervencija je bila osredotočena na ključne točke v Caracasu in treh sosednjih zveznih državah, s čimer so ameriške sile paralizirale obrambne zmogljivosti države. Iz Venezuele za zdaj ni uradnih odzivov o stanju v državi ali morebitnem odporu preostalih vladnih struktur.

Ameriška vojska je v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja, izvedla obsežen in presenetljiv napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so sile ZDA izvedle operacijo z namenom zajetja in izročitve Madura, ki ga Washington že dlje časa obtožuje diktatorstva in vpletenosti v trgovino z narkotiki. Napadi so bili usmerjeni na ključne vojaške točke v Caracasu in okolici, vključno z letalsko bazo La Carlota in vojaškim oporiščem Fuerte Tiuna. Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je ameriške sile obtožil, da so z raketami in izstrelki iz bojnih helikopterjev zadele tudi stanovanjska območja in s tem ogrozile civilno prebivalstvo. V odzivu na napad je napovedal množično mobilizacijo vseh razpoložljivih kopenskih, zračnih in pomorskih sil za obrambo države. Čeprav so ameriški viri operacijo opisali kot kirurško natančno, venezuelska stran trenutno še zbira podatke o morebitnih žrtvah med civilisti. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in krepitve ameriške vojaške prisotnosti v Karibih.

Ameriške posebne enote so v soboto v Caracasu prijele odstavljenega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York. Maduro je trenutno pridržan v zveznem pripornem centru Metropolitan v Brooklynu, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb, povezanih z narkoterorizmom, uvozom kokaina in potnimi listinami. Aretacija sledi stopnjevanju napetosti in ameriškim vojaškim operacijam na venezuelskem ozemlju, ki so se začele konec preteklega leta pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko so Venezuelci v izgnanstvu, zlasti v Miamiju in Buenos Airesu, novice o padcu diktatorja proslavili z bučnimi uličnimi praznovanji, so v prestolnici Caracas poročali o protestih proti ameriškemu posredovanju. Politična prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj so ulice prestolnice po aretaciji ostale razmeroma prazne, varnostne razmere pa so napete. Trumpova administracija je aretacijo označila za ključen korak v boju proti kriminalnim strukturam v Latinski Ameriki, medtem ko kritiki in zavezniki prejšnjega režima operacijo vidijo kot nezakonito tujo intervencijo.

Donald Trump je okrepil boj proti drogam z zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo republikanski upor in pozive k neodvisnosti Grenlandije. Trumpova intervencija v Venezueli je spodbudila razpravo o ameriških energetskih podjetjih, ki naj bi prevzela nadzor nad venezuelskim naftnim sektorjem. Bitcoin se je približal vrednosti 93.000 dolarjev, saj je Trump opozoril Kolumbijo in Mehiko. Medtem so se pojavile kritike, da Trump poglablja korupcijo, poleg tega pa naj bi bil zaspan med tiskovno konferenco o Venezueli.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Silia Flores sta po bliskoviti vojaški operaciji ameriških sil prispela v New York, kjer sta v pridržanju na oporišču letalske nacionalne garde Stewart. Po navedbah ameriških virov so oblasti takoj po njunem prihodu pričele s postopki identifikacije, ki vključujejo odvzem biometričnih podatkov in prstnih odtisov. Maduro se bo moral prihodnji teden na zveznem sodišču na Manhattnu zagovarjati zaradi obtožb o trgovini z mamili in orožjem. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, v kateri so elitne enote zajele venezuelskega voditelja, označil za uspeh, medtem ko je novi župan New Yorka Zohran Mamdani dejanje ostro obsodil. Mamdani je operacijo označil za kršitev mednarodnega prava in enostranski napad na suvereno državo, ki bi lahko neposredno vplival na varnost prebivalcev New Yorka, vključno s številno venezuelsko diasporo. Maduro in Floresova bosta po zdravniškem pregledu prepeljana v priporni center v prestolnici, kjer bosta pod strogimi varnostnimi ukrepi pričakala ponedeljkovo zaslišanje pred sodnikom.

Po aretaciji Nicolasa Madura so se oglasili nogometaši iz Venezuele, ki igrajo v Čilu, in izrazili olajšanje. José Antonio Kast je pozdravil ameriško posredovanje v Venezueli kot odlično novico za regijo. Kitajska je izrazila globok šok nad ameriškim napadom in aretacijo Madura ter obsodila "hegemonistično obnašanje" ZDA.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih ameriške administracije sta bila oba zajeta v Caracasu in prepeljana v Združene države Amerike, kjer se bodo proti njima začeli sodni postopki. Operacija predstavlja vrhunec večletnih napetosti in obtožb o narkoterorizmu, ki jih je Washington uperil proti Madurovemu režimu. Predsednik Dominikanske republike Luis Abinader je v odzivu na dogodke ponovno poudaril, da njegova država Madura nikoli ni priznala za legitimnega predsednika, ter izrazil neomajno podporo demokratičnim procesom v Venezueli. Hkrati je dominikansko zunanje ministrstvo pozvalo svoje državljane v Venezueli k skrajni previdnosti, saj se država nahaja v negotovem prehodnem obdobju. Številni venezuelski izgnanci v tujini so zajetje proslavili kot začetek konca dolgotrajne krize, čeprav nekateri opozarjajo, da so na prostosti še vedno drugi visoki predstavniki režima, kot je Diosdado Cabello. Maduro, ki je državo vodil več kot desetletje po smrti Huga Cháveza, je Venezuelo popeljal v globoko gospodarsko krizo in mednarodno izolacijo. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij že objavil fotografije Madura v priporu, s čimer je potrdil uspeh operacije, ki korenito spreminja geopolitično sliko Latinske Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v vojaški operaciji na venezuelskem ozemlju zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po besedah predsednika Trumpa sta bila pridržana na amfibijski desantni ladji USS Iwo Jima in sta že na poti v New York, kjer se bosta soočila s pravosodnimi organi. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških aktivnosti, ki so jih ZDA stopnjevale v karibski regiji pod pretvezo boja proti trgovini z mamili. Med izvedbo napada je bil zadet ameriški vojaški helikopter, pri čemer sta bila ranjena dva vojaka. Kljub poškodbam se je plovilo varno vrnilo v bazo, Trump pa je poudaril, da smrtnih žrtev na ameriški strani ni bilo. Ta dogodek pomeni neposredno vojaško posredovanje in odstranitev tujega državnega voditelja s strani ameriških sil, kar bo močno spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike in odnose znotraj mednarodne skupnosti. Bela hiša vztraja, da je bila akcija nujna za zaščito nacionalnih interesov in končanje domnevnih kriminalnih dejavnosti venezuelskega režima.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških organov so oba že prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami narkoterorizma in zarote. Operacija je vključevala letalske napade na vojaško infrastrukturo, komunikacijska vozlišča in transportne objekte v Caracasu ter več drugih zveznih državah, kar je povzročilo kaos v venezuelski prestolnici. Dogodek je sprožil mešane odzive po vsem svetu in v samih Združenih državah Amerike. Medtem ko so nekatere skupine venezuelskih izseljencev na Floridi proslavljale aretacijo, so se v mestih, kot so Cincinnati, Fresno in številna druga, zbrali protestniki, ki ostro obsojajo ameriško vojaško agresijo. Vodenje Venezuele je po aretaciji Madura prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ameriški predsednik Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA v prehodnem obdobju prevzele upravljanje države.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so njihove sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v ZDA. Operacija, ki je vključevala zračne napade na Caracas, je bila utemeljena z obtožnico ameriškega ministrstva za pravosodje zaradi narkoterorizma in posedovanja orožja. Ameriške zvezne oblasti Madura zdaj obravnavajo kot vodjo mamilarskega kartela, predsednik Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje države. Svetovni voditelji so se na dogajanje odzvali z mešanimi občutki; medtem ko so nekateri izrazili olajšanje, so drugi nad dejanjem globoko zgroženi. Južna Afrika je zaradi po mnenju Pretorie nezakonitega vojaškega napada zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, šok nad ravnanjem ZDA pa je izrazila tudi Kitajska. Dogodek je neposredna posledica stopnjevanja napetosti iz konca leta 2025, ko so ZDA Madurovo skupino Cartel de los Soles označile za teroristično organizacijo.

Med ameriškim napadom v Venezueli je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Šest ameriških vojakov je bilo ranjenih. Poleg Nicolása Madura so ameriške sile v New York odpeljale tudi njegovo ženo, Cilio Flores. Zadržanje venezuelskega predsednika je povzročilo razdeljenost, strah in upanje.

Združeni narodi so označili ameriško posredovanje v Venezueli za nevaren precedens. Dokumenti iz Bele hiše kažejo, da je bil nafta ključni motiv za posredovanje Trumpove administracije, čeprav so uradno kot razloge navajali trgovino z drogami in migracije. Trump je opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden po aretaciji Nicolása Madura. Maduro je bil leta 2020 obtožen v New Yorku. Varnostni svet ZN bo o dogodkih razpravljal v ponedeljek.

Po poročanju New York Timesa naj bi Madurovi sodelavci sodelovali z Združenimi državami pri njegovi aretaciji. Ključno naj bi bilo 50 milijonov dolarjev nagrade, ki jo je ponudil Donald Trump. Pojavila se je tudi informacija, da je bila Madurova fotografija posneta na poti v Guantanamo Bay.

Združene države Amerike so v okviru obsežne vojaške operacije v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih so ameriški operativci v sodelovanju z določenimi venezuelskimi silami vdrli v vojaški kompleks Fuerte Tiuna, kar je vključevalo tudi zračne napade na strateške cilje v prestolnici. Madura so po prijetju z vrečo na glavi in v okovih prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in orožjem, ki so bile vložene že leta 2020. Zajetje je sprožilo mešane odzive v Venezueli in mednarodni javnosti. Medtem ko so nasprotniki režima in številni umetniki novico sprejeli z navdušenjem, je podpredsednica Venezuele napad obsodila in zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Rusija je uradno pozvala Washington k osvoboditvi Madura, indijska vlada pa se je zaradi tesnih gospodarskih vezi z Venezuelo znašla pred moralno in politično dilemo. Opozicijska voditeljica María Corina Machado, ki velja za eno najglasnejših kritikov Madura, dogajanja še ni podrobneje komentirala, vendar dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj s strmoglavljenjem režima.

Po aretaciji Nicolása Madura in njegovem prihodu v New York, kjer se bo soočil z obtožbami o trgovini z drogami, so se pojavile ostre kritike Trumpove administracije. Robert Reich je Trumpovo ravnanje označil za 'očitno nezakonitost', ki ogroža civilizacijo. Strokovnjaki so izpostavili, da ima Trump kratek plan za Venezuelo, a da ustvarja nov kaos. Poudarili so, da je nafta ključni dejavnik v ameriškem napadu na Venezuelo. Razširile so se kritike, ki ZDA prikazujejo kot glavnega negativca v dogajanjih od Gaze do Venezuele. Hkrati se pojavljajo vprašanja o tem, ali ima Amerika nadzor nad situacijo ali ne.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila 3. januarja 2026 zajeta v obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu. Operacija, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, je povzročila val odzivov med venezuelskimi skupnostmi doma in v tujini. Medtem ko so Venezuelci, ki živijo v Dominikanski republiki, novico o zajetju proslavljali z upanjem na konec dolgoletne krize, v nekaterih delih Venezuele, kot je zvezna država Yaracuy, prevladuje strah pred negotovo prihodnostjo in morebitnim stopnjevanjem nasilja. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, ki so jo spremljale močne eksplozije v prestolnici, Maduro pa se trenutno nahaja v ameriškem priporu. Kljub navdušenju nad Madurovo aretacijo številni opozicijski privrženci opozarjajo, da bi morali biti procesuirani tudi drugi visoki predstavniki režima, zlasti Diosdado Cabello. Diplomatski odnosi v regiji so se močno zaostrili, saj je Mehika svoje državljane pozvala k izogibanju potovanj v Venezuelo, države, kot sta Kitajska in Rusija, pa so nad ameriškim posredovanjem izrazile globoko zaskrbljenost.

Bela hiša je objavila serijo fotografij predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki v živo spremlja obsežno nočno vojaško operacijo, v kateri so ameriške posebne enote v Venezueli zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Na posnetkih je Trump v družbi državnega sekretarja Marca Rubia in obrambnega sekretarja Peta Hegsetha. Dogodek so pospremili z objavami na družbenih omrežjih, ki vključujejo različne spletne memorandume (memeje) z jasnimi opozorili, da se z Združenimi državami Amerike ni varno zapletati. Administracija je prek uradnih kanalov State Departmenta in Bele hiše delila vsebine z napisi, kot sta »Ne igrajte se s predsednikom Trumpom« in kratico »FAFO«, ki služi kot ostro opozorilo pred posledicami izzivanja ameriške moči. Trump je na svojem omrežju Truth Social objavil tudi videoposnetek, ki združuje izjave Madura s posnetki ameriškega vojaškega delovanja in simboli ameriške nacionalne moči. Takšna neposredna in agresivna komunikacija po mnenju analitikov potrjuje trdno linijo nove ameriške administracije do latinskoameriških vprašanj in uporabo psiholoških operacij v javnem prostoru.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so prijele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po zajetju sta bila prepeljana v New York, kjer se bo proti njima začel sodni postopek na zveznem sodišču v južnem okrožju Manhattna. Ameriško pravosodno ministrstvo Madura obtožuje zarote za narkoterorizem, uvoza velikih količin kokaina v ZDA ter nezakonitega posedovanja orožja in uničevalnih naprav. Ameriški generalni tožilec je potrdil, da se bo Maduro soočil z obtožnico, ki ga neposredno povezuje z mednarodno trgovino z drogami. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Komunistična partija Čila je ameriško posredovanje označila za kriminalno vojaško dejanje in agresijo na suvereno državo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale gospodarske sankcije, tiralice DEA in povečano prisotnost ameriške mornarice v Karibskem morju. Maduro, ki je leta dolgo zavračal obtožbe o vpletenosti v kriminalne dejavnosti, zdaj v ujetništvu čaka na sojenje, ki bi lahko trajno spremenilo politično krajino v Latinski Ameriki.

Pripadniki ameriške specialne enote Delta Force so v nočni operaciji v Venezueli zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija, ki je vključevala obsežne vojaške napade, je povzročila takojšen odziv v letalskem prometu, saj je ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) zaprla zračni prostor nad deli Karibov. Družba Delta Air Lines je zaradi varnostnih razlogov že odpovedala številne lete v regiji. Strokovnjaki opozarjajo, da bi Caracas na aretacijo lahko odgovoril s hitrim povračilnim udarcem proti tarčam v Združenih državah Amerike. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Ameriške oblasti so predhodno nakazovale na možnost stopnjevanja vojaškega pritiska zaradi vpletenosti venezuelskega vrha v trgovino z drogami. Maduro je pred zajetjem poskušal utrditi notranjo stabilnost države s simboličnimi ukrepi, kot je bil predčasen začetek božičnega praznovanja, obenem pa je vojsko pozival k pripravljenosti na obrambo pred tujo intervencijo, kar pa očitno ni preprečilo bliskovite ameriške operacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so posebne vojaške enote Združenih držav Amerike v obsežni nočni operaciji na venezuelskem ozemlju zajele avtoritarnega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z zračnimi napadi v okolici prestolnice Caracas, nato pa so vojaki vdrli v močno utrjen objekt, ki ga je Trump opisal kot trdnjavo iz masivnega jekla. Po navedbah ameriškega predsednika so par zajeli v spalnici in ga nemudoma evakuirali iz države. Zajeti par se trenutno nahaja na krovu ameriške vojne ladje, ki pluje proti New Yorku, kjer se bosta soočila s pravnimi obtožbami pred ameriškim sodstvom. Trump je za televizijo Fox News razkril, da je dogajanje spremljal v živo, podobno kot televizijsko oddajo, ter dodal, da so bili v spopadih ranjeni nekateri ameriški vojaki. Ta dogodek predstavlja drastično stopnjevanje ameriškega posredovanja v Latinski Ameriki in pomeni konec večletne vladavine Madura, ki ga Washington že dlje časa obravnava kot nezakonitega voditelja. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot tujo agresijo in vztraja, da Maduro ostaja legitimni predsednik države. Medtem ko se vojaške napetosti v regiji stopnjujejo, so ZDA že napovedale vzpostavitev začasnega upravljanja države do varne predaje oblasti, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično podobo Južne Amerike.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija potekala 3. januarja 2026, Trump pa je dogajanje spremljal v živo. Ameriške oblasti so Madura že prepeljale v ZDA, kjer ga čakajo kazenski postopki na podlagi obtožb, ki jih je ameriško pravosodje proti njemu vložilo že v preteklosti. Republikanski kongresnik Mike Lee je potrdil namero ZDA, da Maduru sodijo v skladu z ameriško zakonodajo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med državama, ki so vključevale zasege tankerjev in gospodarske sankcije. Predsednik Trump je akcijo opisal kot izjemno uspešen napad na venezuelsko vodstvo, pri čemer je proces zajetja primerjal s spremljanjem televizijske oddaje. Dogodek pomeni drastičen zasuk v mednarodni politiki, saj so ZDA neposredno posredovale in odstranile voditelja suverene države, kar bo imelo daljnosežne posledice za stabilnost v regiji in mednarodne odnose. Venezuelska stran dogodka še ni podrobneje komentirala, vendar so predhodni odzivi na ameriške pritiske vključevali obtožbe o piratstvu in kršenju mednarodnega prava.

Ameriške sile so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Aretacija se je odvila v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, nakar so nekdanjega predsednika nemudoma prepeljali v New York. Ob prihodu na ameriška tla so Madura, ki je Venezuelo vodil več kot dvanajst let, iz letala izkrcali z vrečo na glavi in v uklenjenega v verige, kar simbolizira konec njegove dolgotrajne vladavine, zaznamovane s hudo gospodarsko krizo in obtožbami o represiji nad lastnim prebivalstvom. Operacijo je vodila administracija predsednika Donalda Trumpa, ki Madura bremeni vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in orožjem. Prijetje je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive. Medtem ko je brazilska vlada pod vodstvom predsednika Lule operacijo ostro obsodila kot kršitev suverenosti, je venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado dogodek pozdravila kot ključen korak k osvoboditvi države. V Venezueli so se po aretaciji stopnjevale napetosti, podpredsednica države pa je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene Cilie Flores.

Ameriške posebne enote so v noči na 3. januar v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura, ki so ga nato prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu v New Yorku. Maduro naj bi si med poskusom pobega pred ameriškimi silami poškodoval nogo, zaradi česar se po navedbah očividcev in posnetkov premika s težavo. Po prihodu na newyorško letališče so ga s helikopterjem prepeljali neposredno v zaporni objekt, kjer bo pričakal nadaljnje postopke pred ameriškim sodstvom. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle ta poseg z namenom odstranitve Madura, ki ga Washington obtožuje vodenja narko kartela in terorizma. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je že stopil v stik z Delcy Rodríguez, ki jo je venezuelsko vrhovno sodišče imenovalo za začasno predsednico države. Bela hiša je ob tem napovedala, da bodo ZDA vodile proces tranzicije v državi, medtem ko mednarodna javnost in nekateri ameriški politiki opozarjajo na morebitne kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v soboto prispela v New York, kamor so ju ameriške sile prepeljale po bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu. Letalo z zapornikoma je pristalo na mednarodnem letališču Stewart, od koder so Madura s helikopterjem prepeljali na Manhattan. Po poročanju tujih tiskovnih agencij bo Maduro pridržan v pripornem centru v Brooklynu, kjer bo pred zveznim sodiščem odgovarjal na obtožbe, povezane s trgovino z drogami. Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci potrdil prijetje in ob tem zagrozil z dodatnimi vojaškimi ukrepi, če bo to potrebno, hkrati pa je že napovedal iskanje politične alternative v Venezueli. Zaradi ameriškega vojaškega posredovanja, ki se je začelo 3. januarja 2026, so po vsem svetu izbruhnili množični protesti. Demonstranti v New Yorku, Londonu, Parizu, Carigradu in Buenos Airesu obsojajo dejanje, ki ga venezuelske oblasti označujejo za agresijo brez primere. Po neuradnih podatkih, ki jih navaja časnik New York Times, je v napadih na Venezuelo umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena, saj so številne države izrazile nestrinjanje z načinom odstavitve in aretacije izvoljenega predsednika suverene države.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je uradno potrdil, da je bil dosedanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran in bo prepeljan v Združene države Amerike, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu in vodenju kriminalne združbe Cartel de los Soles. Rubio je v svoji izjavi poudaril, da Washington ne načrtuje novih vojaških napadov na venezuelsko ozemlje, saj je bil primarni cilj operacije dosežen z odvzemom prostosti ključnim akterjem režima. Aretacija sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti in vojaškim operacijam, ki so jih Združene države Amerike izvajale proti strateški infrastrukturi v Venezueli. Po navedbah ameriške administracije bo proces proti Maduru potekal pred ameriškim sodiščem, s čimer želijo končati obdobje politične nestabilnosti in kriminalnih dejavnosti, ki so vplivale na celotno regijo. Mednarodna javnost z zanimanjem pričakuje podrobnosti o samem poteku aretacije in odzivu preostalih struktur venezuelske oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto naznanil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežne napade na Venezuelo. Po besedah predsednika Trumpa so ameriške sile v okviru operacije zajele venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju oba odstranile iz države. Podrobnosti o sami izvedbi napadov in trenutni lokaciji pridržanega Madura za zdaj ostajajo neznane, vendar je Trump napovedal skorajšnjo tiskovno konferenco, na kateri bo pojasnil več podrobnosti o dogajanju. Svetovni voditelji so se na novico o aretaciji odzvali z mešanimi občutki, medtem ko se mednarodna skupnost pripravlja na morebitne geopolitične posledice te nenadne vojaške akcije. Operacija predstavlja drastičen preobrat v ameriški zunanji politiki do Venezuele, ki je bila že vrsto let pod močnim diplomatskim in gospodarskim pritiskom Washingtona. Razvoj dogodkov v Caracasu spremljajo vse večje svetovne prestolnice, saj bi odstranitev Madura lahko pomenila popolno destabilizacijo ali pa nov začetek za to južnoameriško državo.

Ruska federacija je ostro obsodila vojaško operacijo Združenih držav Amerike, v kateri je bil v soboto aretiran venezuelski predsednik Nicolás Maduro skupaj s soprogo Cilio Flores. Po navedbah ruskega ministrstva za zunanje zadeve gre za nedopustno kršitev suverenosti neodvisne države in temeljev mednarodnega prava. Kremelj, ki velja za ključnega zaveznika Caracas v Južni Ameriki, je zahteval takojšnjo izpustitev aretiranega voditelja, ki se po potrjenih poročilih nahaja v priporu na ozemlju Združenih držav Amerike. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je o razmerah že pogovarjal z venezuelsko podpredsednico Delcy Rodríguez, kateri je zagotovil neomajno solidarnost Moskve. Ruski politični analitiki medtem opozarjajo na nemoč Rusije, da bi zaščitila svoje strateške partnerje v Latinski Ameriki, kljub nedavno podpisanim sporazumom o vojaškem sodelovanju. Hkrati opozicijski krogi v Rusiji izpostavljajo natančnost ameriške operacije in jo primerjajo z dolgotrajnim ter manj uspešnim delovanjem ruske vojske v Ukrajini.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po ugrabitvi prepeljali v New York, kjer je letalo pristalo v vojaškem oporišču Stewart. Predvidoma naj bi ju namestili v začasni pripor v Metropolitanskem zaporu v Brooklynu.

Po zajetju Nicolasa Madura s strani ZDA so se protesti razširili v San Diego, Amsterdam, Toronto in pred newyorški priporni center, kjer naj bi bil zaprt. Maduro je bil po spektakularni aretaciji zaprt v New Yorku. ZDA naj bi želele "usmerjati" tranzicijo v Venezueli. Chuck Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev o napadu na Venezuelo kot kršitev zakona. Po odstavitvi Madura so padle cene nafte zaradi povečanja količine venezuelske nafte na trgu. Pojavile so se skrbi glede prevzema Grenlandije s strani ZDA.

Venezuelsko vrhovno sodišče je odredilo, da Delcy Rodríguez prevzame položaj začasne predsednice po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil. Rodríguezova je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene. Mehiško veleposlaništvo je pozvalo svoje državljane, naj se izogibajo potovanjem v Venezuelo, kolumbijski predsednik Petro pa je okrepil mejo s Venezuelo po opozorilu Donalda Trumpa.

Ameriške vojaške sile so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Venezuele, Karakas, ki se je končala z aretacijo predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije in navedel, da sta bila zakonca Maduro po aretaciji izgnana iz države. Napad so spremljale močne eksplozije in sirene, deli prestolnice pa so zaradi poškodb infrastrukture ostali brez oskrbe z električno energijo. Predsednik Trump je v kratki izjavi izrazil ponos nad izvedeno akcijo v Karakasu. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega pritiska na venezuelsko vodstvo zaradi obtožb o vpletenosti v trgovino z drogami in vprašljive legitimnosti Madurovega režima. Na ulicah Karakasa so bili po napadu opazni tanki in okrepljena prisotnost vojaških sil. Washington je akcijo utemeljil kot nujno za stabilizacijo regije in boj proti narkokartelom, ki so po navedbah ameriške administracije delovali pod zaščito venezuelskega državnega vrha. Svetovna javnost z nestrpnostjo pričakuje podrobnejša pojasnila Bele hiše o nadaljnjih korakih v tej južnoameriški državi.

FBI je sporočil, da je preprečil načrt za napad na silvestrovo v Severni Karolini, ki je bil usmerjen v trgovino z živili in restavracijo s hitro hrano. Osumljenec Christian Sturdivant, star 18 let, je bil aretiran 31. decembra in obtožen poskusa podpore terorizmu.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Ameriški predsednik Donald Trump je za televizijsko hišo Fox News potrdil, da so ameriške specialne sile v jutranjih urah izvedle operacijo v Venezueli, v kateri so pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po besedah ameriškega predsednika so aretirana zakonca že premestili na ameriško plovilo, od koder bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila s pravnimi postopki. Trump je v nagovoru poudaril, da je Madurov režim odgovoren za številne smrti, in nakazal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje oziroma nadzor nad razmerami v Venezueli. Dogodek predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike do Venezuele in neposreden vojaški poseg z namenom odstranitve tujega voditelja. Medtem ko Washington aretacijo opravičuje z obtožbami o kršitvah človekovih pravic in kriminalnih dejavnostih, mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja nadaljnje korake, saj gre za precedenčno dejanje v sodobnih mednarodnih odnosih. Napoved o neposrednem ameriškem upravljanju Venezuele odpira številna vprašanja o prihodnji suverenosti države in stabilnosti celotne južnoameriške regije.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil serijo fotografij, ki prikazujejo venezuelskega voditelja Nicolása Madura v ujetništvu. Na posnetkih je Maduro viden z lisicami na rokah in s prevezo čez oči, domnevno na krovu ameriške vojaške ladje. Objava sledi obsežni ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki so jo Združene države Amerike sprožile z namenom zamenjave oblasti in boja proti domnevnemu tihotapljenju mamil. Fotografije so hitro zaokrožile po svetovnih medijih in veljajo za simboličen prikaz konca Madurove vladavine. Operacija, ki je privedla do zajetja, predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih napetosti in prikritih dejavnosti ameriških obveščevalnih služb. Trumpova administracija je s tem dejanjem uresničila svoje napovedi o neposrednem ukrepanju proti venezuelskemu režimu. Čeprav so nekatere fotografije nejasne, Trumpove objave nakazujejo na neposredno vpletenost ameriških sil v aretacijo predsednika tuje države, kar v mednarodni skupnosti sproža mešane odzive glede zakonitosti in metod takšnega posredovanja. Dogodek pomeni drastičen preobrat v latinskoameriški politiki in utrjuje agresivno zunanjo politiko trenutne ameriške administracije do nasprotnikov v regiji.

Ameriško ministrstvo za pravosodje in zvezni preiskovalni urad FBI sta v petek razkrila podrobnosti o preprečitvi načrtovanega terorističnega napada v kraju Mint Hill v Severni Karolini. Oblasti so aretirale 18-letnega Christiana Sturdivanta, ki je osumljen načrtovanja napada z noži in kladivi na lokalno trgovino z živili ter restavracijo s hitro hrano. Po navedbah tožilstva je osumljenec nameraval dejanje izvesti na silvestrovo v podporo teroristični skupini Islamska država (ISIS). Sturdivant je bil obtožen poskusa zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji. Po navedbah generalne tožilke Pamele Bondi je uspešno sodelovanje med zveznimi in lokalnimi organi pregona rešilo številna ameriška življenja pred načrtovanim grozljivim nasiljem. Preiskava je pokazala, da je osumljenec, ki je dopolnil 18 let le dva tedna pred aretacijo, v preteklosti že prisegel zvestobo omenjeni skrajni skupini in se v svojih izjavah sovražno opredeljeval do vernikov drugih veroizpovedi. Direktor FBI Kash Patel je potrdil, da je osumljenec želel postati vojak Islamske države, vendar so njegovi agenti v Charlottu pravočasno prestregli načrte in preprečili morebitno katastrofo. Sturdivant se je že pojavil pred zveznim sodiščem, kjer mu grozi večletna zaporna kazen zaradi vpletenosti v teroristične aktivnosti.

Ameriške posebne vojaške enote Delta Force so v zgodnjih jutranjih urah izvedle bliskovito operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriških uradnikov so pripadniki elitne enote vdrli v predsedniško rezidenco in par presenetili med spanjem. Operacija, ki je po intenzivnosti primerljiva z akcijo proti voditelju Islamske države leta 2019, je močno odmevala v mednarodni javnosti in povzročila diplomatske pretrese. Kitajska vlada se na dogodek še ni uradno odzvala s politično izjavo, vendar je tamkajšnje ministrstvo za zunanje zadeve nemudoma izdalo opozorilo svojim državljanom, naj zaradi izrednih razmer in varnostnih tveganj trenutno ne potujejo v Venezuelo. Washington je potrdil, da je Maduro v ameriškem pridržanju, kar predstavlja enega najpomembnejših in hkrati najbolj tveganih posegov ameriške vojske v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.

Po zajetju Nicolása Madura v Caracasu so se pojavili mednarodni odzivi in zaskrbljenost glede spoštovanja mednarodnega prava. V New Yorku se pripravljajo na sojenje Maduru zaradi trgovine z drogami, kar sproža strah pred nevarnim precedensom. Ameriške sile so v noči na 3. januar bombardirale Caracas in okolico, kar je privedlo do Madurovega zajetja.

Nicolása Madura so z vojaškim letalom Boeing 757 pripeljali v New York, kjer ga čaka sojenje zaradi trgovine z drogami. Po prihodu v New York so ga s helikopterjem prepeljali v poslopje DEA, nato pa v zvezni zapor v Brooklynu, kjer bo začasno ostal. Sojenje bo potekalo na podlagi obtožnice, ki Madura označuje za vodjo kartela "Los Soles". Z njim je v New York prispela tudi njegova soproga Cilia Flores.

Nicolás Maduro Guerra, sin strmoglavljenega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, je izjavil, da bo zgodovina pokazala, kdo so izdajalci. Prav tako je sam tarča Združenih držav.

Združene države Amerike so v nočni vojaški operaciji v Venezueli prijele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa se Maduro trenutno nahaja na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima, kjer se bo soočil z obtožnico zaradi trgovine z drogami in orožjem. Zaenkrat še ni uradno potrjeno, kje bosta zakonca bivala med sodnim postopkom v ZDA, vendar ameriški mediji poročajo o možnosti namestitve v strogo varovanem zveznem zaporu v Brooklynu. Metropolitan Detention Center v New Yorku velja za eno najbolj varovanih ustanov v državi, kjer so v preteklosti zaprli nevarne kriminalce, kot sta bila vodja kartela Joaquín "El Chapo" Guzmán in Ismael "El Mayo" Zambada García. Zapor je bil po samomoru Jeffreyja Epsteina v sosednji ustanovi dodatno zavarovan, da bi preprečili morebitne poskuse pobega ali samomora. Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da bi namestitev visokega politika v gosto naseljenem območju New Yorka lahko predstavljala precejšnje tveganje, zato končna odločitev o kraju pripora še ni bila sprejeta.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro ujet in prepeljan v ZDA. Donald Trump je razkril, da je Maduru ponudil možnost predaje, a jo je ta zavrnil. ZDA so napovedale začasni prevzem nadzora nad državo, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, venezuelska skupnost v Južni Floridi pa je slavila Madurov padec.

Po zajetju Nicolasa Madura se pojavljajo ugibanja o prihodnosti Venezuele. Elon Musk je predlagal Marca Rubia za predsednika Venezuele. ZDA so izvedle bombardiranje Caracasa. Trump pa naj bi po poročanju francoskih medijev izrazil željo po aneksiji Grenlandije, kar je povzročilo odziv Francije in solidarnost z Dansko.

Pripadniki elitne ameriške enote za posebne operacije Delta naj bi v nočni operaciji v Venezueli pridržali predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških medijskih hiš CNN in CBS News, ki se sklicujeta na neimenovane vire, so vojaki par presenetili v njuni spalnici v predsedniški rezidenci. Operacija predstavlja drastičen preobrat v dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom. Čeprav uradnih potrditev s strani Bele hiše ali Pentagona še ni, poročila nakazujejo na kompleksno vojaško akcijo na tujem ozemlju. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko mednarodna javnost čaka na uradna pojasnila o pravni podlagi in namenu te operacije. Dogodek bi lahko sprožil hudo politično krizo v regiji in odzive zaveznic Venezuele, kot sta Rusija in Kitajska.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Venezuelojski podpredsednik je izjavil, da nimajo informacij o tem, kje se nahaja Nicolás Maduro, in zahteva dokaz, da je še živ. Venezuelski zunanji minister je poudaril, da aretacija Madura ne vpliva na njegov položaj predsednika in da ga morajo ZDA nemudoma vrniti v Venezuelo. Ameriški senator je, sklicujoč se na ameriškega državnega sekretarja, izjavil, da po aretaciji venezuelskega predsednika ne bo nobenih nadaljnjih ukrepov proti Venezueli.

Maria Corina Machado je izrazila željo po vrnitvi v Venezuelo in pozvala k izvedbi volitev. Pohvalila je Donalda Trumpa za njegovo vlogo pri aretaciji Nicolása Madura. Medtem so evropski voditelji Francije, Nemčije, Združenega kraljestva, Italije, Španije, Poljske in Danske izdali skupno izjavo glede Grenlandije. Poročali so, da se premier Grčije, Kyriakos Mitsotakis, udeležuje razprav o vojaški pomoči Ukrajini.

Vrhovno sodišče Venezuele je odredilo, da podpredsednica Delcy Rodríguez prevzame funkcijo vršilke dolžnosti predsednice, ker je bil Nicolás Maduro sinoči prijet v New Yorku.

Nicolás Maduro se je po dramatičnem zajetju v Caracasu prvič pojavil pred sodiščem v New Yorku, kjer se sooča z obtožbami o narkoterorizmu in tihotapljenju kokaina v ZDA. Predsednik Trump je dobil podporo republikancev za vojaško operacijo, medtem ko so demokrati izrazili zaskrbljenost. Anketa je pokazala ostro razdeljenost mnenj glede operacije.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.