Združene države Amerike v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Madura
Objavljeno: 3. 1. 2026 16:41
3. jan 12:52
Britanski premier Kir Starmer je zanikal vpletenost Velike Britanije v ameriško operacijo v Venezueli. Po poročanju Washington Posta so ameriški napadi povzročili požare in eksplozije na več vojaških objektih, vključno z letalsko bazo generalisimusa Francisca de Mirande. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen in razumen" prenos oblasti. Ameriški upokojeni polkovnik Gregory Daddis je dejal, da je zajetje Madura dejanje vojne.
Posebne enote ameriške vojske Delta so 3. januarja 2024 izvedle bliskovito vojaško operacijo v Venezueli, med katero so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bila operacija, ki je vključevala tudi napade na glavno mesto Caracas, vnaprej skrbno načrtovana in uspešno izvedena. Maduro je trenutno na poti v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, ki segajo v leto 2020. Ameriška generalna tožilka Pamela Bondi je potrdila, da zakoncema grozi več dosmrtnih zapornih kazni.
Mednarodni odzivi na dogajanje so deljeni. Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko Kaja Kallas je ameriško administracijo pozvala k zadržanosti, čeprav Madura označuje za nelegitimnega voditelja. Medtem ko pravni strokovnjaki opozarjajo na morebitne kršitve mednarodnega prava zaradi ugrabitve tujega državnika, je ameriški državni sekretar Marco Rubio izjavil, da Združene države Amerike po tej aretaciji ne načrtujejo nadaljnjih vojaških operacij na venezuelskem ozemlju.
Kontekst in ozadje
10. okt. 2025
Madurova neuspešna ponudba za spravo z ZDA
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je oktobra 2025 poskušal omiliti diplomatske pritiske s ponudbo strateškega sodelovanja. Združenim državam Amerike je ponudil večinski delež pri izkoriščanju naravnih virov, vključno z nafto in zlatom, v zameno za prenehanje prizadevanj za njegovo strmoglavljenje.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek predstavlja pomemben premik v globalni geopolitiki in neposredno vpliva na stabilnost svetovnih trgov energentov, saj je Venezuela država z največjimi zalogami nafte. Za Slovenijo je dogajanje relevantno z vidika usklajevanja skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije, kjer slovenska diplomacija sledi stališčem o legitimnosti demokratičnih procesov. Prav tako vojaško posredovanje velesile v suvereni državi odpira vprašanja o mednarodnem pravnem redu, kar je ključno za varnostno arhitekturo, ki ji pripada Slovenija kot članica zveze NATO in EU.
Število žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli je naraslo na 80. Lokacija Nicolasa Madura po napadih naj bi bila neznana, venezuelske oblasti pa naj bi jo skrivale. Madura naj bi ZDA napadle zaradi njegovih plesov. Viktor Orban je opozoril, da bi dogodki v Venezueli lahko povzročili rast cen energentov.
Po ameriški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se oglasili različni mednarodni akterji. Madžarski premier Viktor Orban je opozoril na morebitno rast cen energentov. Nikaragva je izrazila pripravljenost braniti suverenost Venezuele. Nemški politik Friedrich Merz je izrazil zadržanost pri pravni oceni ameriških dejanj, poudaril pa je pomembnost preprečitve politične nestabilnosti. Ruski senator Aleksej Puškov meni, da cilj ZDA ni bil boj proti tihotapljenju drog ali zajetje Madura. New York Times poroča, da je Maduro decembra lani zavrnil ameriško ponudbo za preselitev v Turčijo.
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno in kompleksno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolasa Madura in njegove soproge Silie Flores. Elitne enote ameriške vojske Delta so Madura zajele v nočnih urah, k čemur naj bi po navedbah medijev pomembno prispeval tajni vir ameriške obveščevalne agencije CIA znotraj venezuelske vlade. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »bleščeč udar«, ki je vključeval več kot 150 letal za nevtralizacijo venezuelske zračne obrambe.
Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je napad označila za agresijo brez primere pod pretvezo boja proti narkoterorizmu, medtem ko je Maduro v državi pred zajetjem razglasil izredno stanje in pozval k oboroženemu odporu. Po poročanju tujih medijev je v operaciji življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti. Medtem ko nekatere države, kot je Nikaragva, ostro obsojajo ameriško posredovanje, evropski voditelji, med njimi nemški kancler Friedrich Merz, ostajajo previdni pri pravni oceni posega, poudarjajo pa nujnost stabilnosti in prehoda k legitimno izvoljeni vladi. Združene države so kljub zajetju voditelja napovedale ohranitev omejitev na izvoz venezuelske nafte, s čimer želijo ohraniti vpliv na prihodnji politični razvoj države.
Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah potrdil, da so posebne enote ameriške vojske v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Trump je dejal, da je bila operacija nujna zaradi vpletenosti venezuelskega vrha v trgovino z mamili, obenem pa je izpostavil, da Mehike ne vodi izvoljena vlada, temveč narkokarteli. Po njegovih besedah bo zajetje Madura omogočilo stabilizacijo regije in vrnitev ameriških podjetij na venezuelski trg.
Predsednik je napovedal oživitev Monroejeve doktrine in poudaril, da bodo največja ameriška naftna podjetja v Venezuelo vložila milijarde dolarjev za obnovo uničene infrastrukture. Kljub vojaškemu posredovanju Trump ostaja prepričan, da dogodki ne bodo ovirali prihodnjih dogovorov z Moskvo, saj meni, da bo operacija dolgoročno prinesla gospodarske koristi celotni regiji. Ameriška mornarica ostaja v pripravljenosti ob venezuelski obali, dokler vse zahteve Združenih držav Amerike ne bodo v celoti izpolnjene, ameriški embargo na nafto pa za zdaj ostaja v veljavi.
Donald Trump je izjavil, da so ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo in potrdil zajetje Nicolása Madura in njegove žene med obsežno operacijo. Poudaril je, da bi Maduro lahko umrl, če bi se upiral. Kljub temu je Trump zanikal, da bi ZDA načrtovale vojaške operacije proti Kubi in izrazil prepričanje, da operacija v Venezueli ne bo poslabšala odnosov z Rusijo. Primerjal je rusko specialno vojaško operacijo z vojaško operacijo proti Venezueli.
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Silia Flores sta bila po končani vojaški operaciji Združenih držav Amerike proti Venezueli pridržana in prepeljana v pripor v ZDA. Ameriško tožilstvo je proti Maduru v južnem okrožju New Yorka že vložilo obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma in zarote proti državi. Po besedah ameriškega senatorja Marca Rubia so se vojaške dejavnosti v državi že zaključile. Madridska vlada in vodstvo Mehike sta ostro obsodila ameriške letalske napade na Venezuelo, pri čemer so mehiški uradniki poudarili, da gre za kršitev 2. člena Ustanovne listine Združenih narodov.
Ruska federacija je uradno pozvala k takojšnji izpustitvi predsednika Madura in njegove žene ter zahtevala pojasnila glede okoliščin njunega zajetja. Medtem ko so v ZDA operacijo označili za uspešen boj proti kriminalnim strukturam, so se v mednarodni skupnosti pojavili odzivi nezadovoljstva. Vodja španske stranke Podemos Ione Belarra je pozvala Španijo k prekinitvi diplomatskih odnosov z Washingtonom, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo. Napetosti v regiji ostajajo visoke, medtem ko svetovne velesile zavzemajo diametralno nasprotna stališča do legitimnosti ameriškega posredovanja v Caracasu.
Dogodek predstavlja pomemben premik v globalni geopolitiki in neposredno vpliva na stabilnost svetovnih trgov energentov, saj je Venezuela država z največjimi zalogami nafte. Za Slovenijo je dogajanje relevantno z vidika usklajevanja skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije, kjer slovenska diplomacija sledi stališčem o legitimnosti demokratičnih procesov. Prav tako vojaško posredovanje velesile v suvereni državi odpira vprašanja o mednarodnem pravnem redu, kar je ključno za varnostno arhitekturo, ki ji pripada Slovenija kot članica zveze NATO in EU.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.