ZDA so Maduru pred operacijo ponudile izgnanstvo v Turčiji, Maduro se je razglasil za vojnega ujetnika.
Objavljeno: 3. 1. 2026 21:42
4. jan 8:57
ZDA so 23. decembra 2025, tik pred operacijo, Nicolasu Maduru ponudile možnost, da zapusti položaj in se preseli v Turčijo, vendar je Maduro to ponudbo zavrnil. Na sodišču v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika.
4. jan 0:41
Po poročanju New York Timesa je v ameriški vojaški operaciji v Venezueli umrlo med 40 in 80 ljudi, med njimi civilisti in pripadniki varnostnih sil. Vir časopisa je anonimni visoki venezuelski uradnik. Isti časopis poroča, da so ameriške obveščevalne službe izvedle kibernetski napad na venezuelski energetski sistem, zaradi česar je bil velik del Caracasa brez elektrike.
4. jan 21:05
Ameriški mediji so poročali, da so bili Madurovi javni plesi ključni dejavnik, ki je prepričal Trumpa v vojaško operacijo, saj naj bi jih razumeli kot posmeh ZDA. Pravosodno ministrstvo ZDA je Madura in njegovo ženo Silio Flores obtožilo nezakonitega bogatenja in zarote za preplavljanje ZDA s kokainom.
3. jan 21:40
Po ameriški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se oglasili različni mednarodni akterji. Madžarski premier Viktor Orban je opozoril na morebitno rast cen energentov. Nikaragva je izrazila pripravljenost braniti suverenost Venezuele. Nemški politik Friedrich Merz je izrazil zadržanost pri pravni oceni ameriških dejanj, poudaril pa je pomembnost preprečitve politične nestabilnosti. Ruski senator Aleksej Puškov meni, da cilj ZDA ni bil boj proti tihotapljenju drog ali zajetje Madura. New York Times poroča, da je Maduro decembra lani zavrnil ameriško ponudbo za preselitev v Turčijo.
ZDA so 23. decembra 2025, tik pred operacijo, Nicolasu Maduru ponudile možnost, da zapusti položaj in se preseli v Turčijo, vendar je Maduro to ponudbo zavrnil. Na sodišču v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika.
Kronologija dogodkov
19. dec. 2025 :Trump napovedal blokado in ni izključil vojaške akcije.Predsednik Donald Trump je sredi decembra 2025 javno napovedal pomorsko blokado Venezuele z namenom zasega njenih naravnih virov. Takrat je poudaril, da vojaška operacija ostaja odprta možnost in da za tovrstne posege ne potrebuje odobritve Kongresa.
1. dec. 2025 :ZDA zanikale načrtovanje kopenske invazije.Kljub poročilom o vajah za zračne napade so predstavniki Trumpove administracije decembra trdili, da ne načrtujejo pošiljanja kopenske vojske v Venezuelo. Maduro je takrat ZDA obtožil načrtovanja agresije za prevzem naftnih rezerv.
10. okt. 2025 :Maduro ponudil koncesije v zameno za mir.V oktobru 2025 je Nicolas Maduro poskušal omiliti ameriški pritisk s ponudbo večinskih deležev v venezuelskih rudnikih in naftnih poljih. Washington je to ponudbo očitno zavrnil v prid popolne zamenjave režima.
"Združene države Amerike so uspešno izvedle obsežen napad na Venezuelo in njenega voditelja, predsednika Nicolása Madura, ki je bil skupaj s soprogo zajet in prepeljan iz države."
Donald Trump
"V tej državi je le en predsednik, njegovo ime je Nicolás Maduro Moros. To je agresija pod lažnimi pretvezami."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodki v Venezueli imajo neposreden vpliv na svetovne energetske trge, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte, kar vpliva na cene energentov v Sloveniji in celotni EU. Poleg tega destabilizacija v Južni Ameriki in neposredno vojaško posredovanje ZDA povečujeta geopolitično napetost, kar zahteva usklajevanje slovenske zunanje politike v okviru Evropske unije in zveze NATO.
Pred ameriško operacijo v Venezueli so ZDA že 23. decembra 2025 Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Po zajetju se je Maduro na zasedanju zveznega sodišča v New Yorku razglasil za vojnega ujetnika in poudaril, da je še vedno voditelj svoje države.
Ameriški mediji so bili kritični do poročanja o ameriškem napadu na Venezuelo, saj naj bi zgodbo prikrivali. Danska je ZDA opozorila, da bi nasilen prevzem Grenlandije uničil 80 let transatlantske varnostne povezave. Donald Trump se pripravlja na vmesne volitve in usklajuje agendo s predstavniki republikanske stranke. Trump zaostruje boj proti drogam, kar vključuje zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.
Pred vojaško operacijo so ZDA Nicolasu Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Na sodišču v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika.
Ameriška vojska je v obsežni operaciji domnevno zajela venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, medtem ko prestolnica Caracas ostaja pod zračnimi napadi in v izrednih razmerah. Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je bil Maduro ujet v okviru ameriške operacije, kar predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti in nedavnih vojaških spopadov med državama. Razmere v državi so kritične, saj so oblasti v Caracasu razglasile izredno stanje, neodvisne potrditve o Madurovi usodi pa za zdaj še ni.
Zaradi stopnjevanja konfliktov je kolumbijski predsednik Gustavo Petro ukazal takojšnjo namestitev vojaških enot na meji z Venezuelo. Petro, ki je bil doslej eden redkih zagovornikov Madura, je zračne napade Združenih držav Amerike označil za agresijo na suverenost Latinske Amerike in opozoril na grozečo humanitarno krizo. Kolumbija, ki trenutno zaseda mesto nestalne članice Varnostnega sveta ZN, je zahtevala nujno sejo Organizacije ameriških držav in Združenih narodov, da bi obravnavali mednarodno zakonitost ameriškega posredovanja. Operacija je korenito spremenila geopolitično ravnovesje v regiji in Venezuelo pahnila v najhujšo krizo v zadnjih desetletjih.
Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po aretaciji v okviru ameriške vojaške operacije prispel v New York, kjer so ga zaprli v tamkajšnjo zvezno priporno enoto. Bela hiša je prek družbenega omrežja X objavila videoposnetek, ki prikazuje Madura v vklenjenega v lisice, medtem ko ga spremljajo agenti ameriškega urada za boj proti drogam (DEA). Maduro se bo v ponedeljek zjutraj pojavil pred zveznim sodiščem na Manhattnu, kjer se bo soočil z obtožbami glede vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili.
Aretacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških posegov Združenih držav Amerike na venezuelskem ozemlju. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura zajele posebne enote v operaciji, ki sledi dolgotrajnim obtožbam o vodenju narkokartela 'Los Soles'. Dogodek je močno odmeval v mednarodni javnosti, saj gre za redek primer, ko so ZDA na tujem ozemlju zajele in v domovino na sojenje privedle voditelja suverene države.
Venezuelska stran je že pred aretacijo opozarjala na nezakonitost ameriških posegov, medtem ko je administracija Donalda Trumpa operacijo označila za ključen korak v boju proti narkoterorizmu in obnovi demokracije v regiji. Pričakuje se, da bo proces v New Yorku sprožil nove diplomatske in varnostne zaplete v latinskoameriški regiji.
Donald Trump je v telefonskem intervjuju za New York Times označil ameriško operacijo v Venezueli za "briljantno", vendar ni pojasnil, ali se je posvetoval s Kongresom. Po poročanju Dawn.com je Trump dejal, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Madura in njegovo ženo, vendar venezuelski podpredsednik tega ni potrdil. Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o trgovini z drogami, kot poroča The Epoch Times. V Caracasu so bile slišane močne eksplozije.
Dogodki v Venezueli imajo neposreden vpliv na svetovne energetske trge, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte, kar vpliva na cene energentov v Sloveniji in celotni EU. Poleg tega destabilizacija v Južni Ameriki in neposredno vojaško posredovanje ZDA povečujeta geopolitično napetost, kar zahteva usklajevanje slovenske zunanje politike v okviru Evropske unije in zveze NATO.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.