ZDA v vojaški operaciji domnevno zajele venezuelskega predsednika Madura

Ameriške posebne sile so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, s čimer se je končala njegova dolgoletna vladavina. Operacija, ki so jo ameriške enote skrbno načrtovale in vadile na replikah objektov, je bila izvedena po stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom. Poleg Madura so ameriške oblasti pridržale tudi njegovo ženo Cilio Flores in sina, vsi pa so bili prepeljani iz države v Združene države Amerike, kjer se bodo soočili z obtožbami narkoterorizma in nelegalnega posedovanja orožja. Zajetje je sprožilo mešane odzive v Venezueli in širši regiji. Medtem ko so nasprotniki režima in venezuelski izseljenci v tujini na ulicah proslavljali padec Madurove vlade, so države, kot je Kitajska, izrazile šok nad ameriškim posredovanjem. Ameriški kongresniki so se na dogodke odzvali različno; nekateri so operacijo podprli kot nujno za obnovo demokracije, drugi pa so izrazili zaskrbljenost zaradi uporabe vojaške sile in morebitnih dolgoročnih posledic za stabilnost Latinske Amerike. Analitiki zdaj preučujejo prihodnjo politično usmeritev Venezuele in vlogo, ki jo bodo pri njeni obnovi imele mednarodne institucije.

Združene države Amerike so izvedle obsežen vojaški napad v Venezueli, ki se je končal z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki jo je odobril predsednik Donald Trump, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaškega stopnjevanja med državama. Po navedbah ameriških oblasti je bila akcija usmerjena proti Madurovemu režimu, ki so ga ZDA predhodno obtožile vodenja narkokartela in terorističnih dejavnosti. Zaradi vojaškega posredovanja in zaprtja zračnega prostora s strani ameriške zvezne uprave za letalstvo (FAA) je letalska družba Delta Air Lines odpovedala vse lete na območju Karibov. Ukrep je bil uveden zaradi zagotavljanja varnosti v regiji, kjer potekajo vojaške operacije. Medtem ko se v Venezueli ugiba o prihodnosti države po padcu Madurovega režima, so se v izgnanstvu po vsem svetu zbrali številni Venezuelci, ki proslavljajo konec desetletne vladavine, v kateri je državo zapustilo približno 20 odstotkov prebivalstva. Politični analitiki predvidevajo tri možne scenarije za prihodnost Venezuele: vzpostavitev prehodne vlade pod nadzorom opozicije, dolgotrajno ameriško vojaško prisotnost ali morebiten notranji upor preostalih struktur Madurove administracije. Razmere ostajajo izjemno nestabilne, saj so v preteklosti zaveznice Venezuele, kot sta Rusija in Kitajska, ostro nasprotovale ameriškemu vmešavanju.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne pride do tranzicije. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez se s tem ne strinja in vztraja, da je Maduro edini predsednik. Pojavljajo se tudi vprašanja o zakonitosti ameriškega posredovanja in ali bi moral Trump o napadu obvestiti kongres.