Objavljeno: 4. 1. 2026 2:41
Pred ameriško operacijo v Venezueli so ZDA že 23. decembra 2025 Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Po zajetju se je Maduro na zasedanju zveznega sodišča v New Yorku razglasil za vojnega ujetnika in poudaril, da je še vedno voditelj svoje države.
Število žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli je naraslo na najmanj 40, kasneje pa na 80, med njimi so tako vojaški uslužbenci kot civilisti. ZDA naj bi Maduru že decembra ponudile možnost odhoda v Turčijo, a je to zavrnil. Ministrstvo za pravosodje je Madura in njegovo ženo Silio Flores obtožilo nezakonitega bogatenja in načrtovanja preplavitve ZDA s kokainom.
Po poročanju New York Timesa ameriške sile med operacijo v Venezueli niso utrpele nobenih žrtev. Razkrito je bilo, da je ZDA že decembra Maduru ponudila možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Prav tako so ZDA ohranile omejitve na izvoz venezuelske nafte, da bi ohranile vpliv na vlado v Caracasu. Nenavaden razlog, ki naj bi prepričal Trumpa za izvedbo operacije, pa so bili javni plesi Nicolasa Madura.
Pred ameriško operacijo v Venezueli so ZDA že 23. decembra 2025 Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Po zajetju se je Maduro na zasedanju zveznega sodišča v New Yorku razglasil za vojnega ujetnika in poudaril, da je še vedno voditelj svoje države.
"Združene države Amerike so uspešno izvedle obsežen napad na Venezuelo in njenega voditelja, predsednika Nicolasa Madura, ki je bil skupaj s soprogo zajet in prepeljan iz države."
"V tej državi je samo en predsednik, njegovo ime je Nicolas Maduro Moros."
"Pravna klasifikacija ameriške intervencije je zapletena. Z njo ne bomo hiteli."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Donald Trump | nevtralno |
| Nicolas Maduro | Negativno |
| Delcy Rodriguez | nevtralno |
| Friedrich Merz | nevtralno |
| Viktor Orban | nevtralno |
| Enota Delta | Pozitivno |
| Združene države Amerike | nevtralno |
| Venezuela | Negativno |
| Turčija | nevtralno |
| Caracas | nevtralno |
| New York Times | nevtralno |
| Cilia Flores | Negativno |
| Ministrstvo za pravosodje | nevtralno |
| New York | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje v Venezueli ima neposreden vpliv na svetovne trge energentov, kar je ključnega pomena za stabilnost cen goriv v Sloveniji in širši Evropski uniji. Kot je izpostavil madžarski premier Orban, bi destabilizacija države z največjimi zalogami nafte lahko sprožila nov val inflacije.
Poleg gospodarskega vidika je dogodek pomemben za slovensko zunanjo politiko v okviru zavezništva NATO in EU, saj postavlja vprašanja o legitimnosti enostranskih vojaških posegov in spoštovanju mednarodnega prava, kar so teme, pri katerih Slovenija običajno zagovarja multilateralne pristope.
ZDA so 23. decembra 2025, tik pred operacijo, Nicolasu Maduru ponudile možnost, da zapusti položaj in se preseli v Turčijo, vendar je Maduro to ponudbo zavrnil. Na sodišču v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika.
Ameriški mediji so bili kritični do poročanja o ameriškem napadu na Venezuelo, saj naj bi zgodbo prikrivali. Danska je ZDA opozorila, da bi nasilen prevzem Grenlandije uničil 80 let transatlantske varnostne povezave. Donald Trump se pripravlja na vmesne volitve in usklajuje agendo s predstavniki republikanske stranke. Trump zaostruje boj proti drogam, kar vključuje zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.
Pred vojaško operacijo so ZDA Nicolasu Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Na sodišču v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika.
Pred aretacijo naj bi ZDA Nicolasu Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, vendar naj bi Maduro ponudbo zavrnil. Med zaslišanjem na sodišču v New Yorku se je Maduro označil za vojnega ujetnika in poudaril, da se še vedno smatra za voditelja Venezuele.
Nicolása Maduro so po aretaciji prepeljali v New York. Pred tem naj bi zavrnil ponudbo ZDA za izgnanstvo v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je operacija ameriških sil v Venezueli zahtevala najmanj 40 žrtev, med njimi naj bi bili civilisti in vojaki. Strokovnjaki opozarjajo, da je napad kršitev mednarodnega prava.
3. jan 17:42
Ameriška vojska je v obsežni operaciji domnevno zajela venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, medtem ko prestolnica Caracas ostaja pod zračnimi napadi in v izrednih razmerah. Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je bil Maduro ujet v okviru ameriške operacije, kar predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti in nedavnih vojaških spopadov med državama. Razmere v državi so kritične, saj so oblasti v Caracasu razglasile izredno stanje, neodvisne potrditve o Madurovi usodi pa za zdaj še ni. Zaradi stopnjevanja konfliktov je kolumbijski predsednik Gustavo Petro ukazal takojšnjo namestitev vojaških enot na meji z Venezuelo. Petro, ki je bil doslej eden redkih zagovornikov Madura, je zračne napade Združenih držav Amerike označil za agresijo na suverenost Latinske Amerike in opozoril na grozečo humanitarno krizo. Kolumbija, ki trenutno zaseda mesto nestalne članice Varnostnega sveta ZN, je zahtevala nujno sejo Organizacije ameriških držav in Združenih narodov, da bi obravnavali mednarodno zakonitost ameriškega posredovanja. Operacija je korenito spremenila geopolitično ravnovesje v regiji in Venezuelo pahnila v najhujšo krizo v zadnjih desetletjih.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Donald Trump | nevtralno |
| Nicolas Maduro | Negativno |
| Delcy Rodriguez | nevtralno |
| Friedrich Merz | nevtralno |
| Viktor Orban | nevtralno |
| Enota Delta | Pozitivno |
| Združene države Amerike | nevtralno |
| Venezuela | Negativno |
| Turčija | nevtralno |
| Caracas | nevtralno |
| New York Times | nevtralno |
| Cilia Flores | Negativno |
| Ministrstvo za pravosodje | nevtralno |
| New York | nevtralno |
Dogajanje v Venezueli ima neposreden vpliv na svetovne trge energentov, kar je ključnega pomena za stabilnost cen goriv v Sloveniji in širši Evropski uniji. Kot je izpostavil madžarski premier Orban, bi destabilizacija države z največjimi zalogami nafte lahko sprožila nov val inflacije.
Poleg gospodarskega vidika je dogodek pomemben za slovensko zunanjo politiko v okviru zavezništva NATO in EU, saj postavlja vprašanja o legitimnosti enostranskih vojaških posegov in spoštovanju mednarodnega prava, kar so teme, pri katerih Slovenija običajno zagovarja multilateralne pristope.
