Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po aretaciji v okviru ameriške vojaške operacije prispel v New York, kjer so ga zaprli v tamkajšnjo zvezno priporno enoto. Bela hiša je prek družbenega omrežja X objavila videoposnetek, ki prikazuje Madura v vklenjenega v lisice, medtem ko ga spremljajo agenti ameriškega urada za boj proti drogam (DEA). Maduro se bo v ponedeljek zjutraj pojavil pred zveznim sodiščem na Manhattnu, kjer se bo soočil z obtožbami glede vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili.
Kronologija dogodkov
30. dec. 2025 :ZDA izvedle neposredne vojaške napade na Venezuelo.Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil serijo vojaških napadov na venezuelsko infrastrukturo in pristanišča, ki so jih izvedli z brezpilotnimi letalniki. Maduro je takrat zahteval mednarodno preiskavo in sankcioniranje ameriških dejanj, ki jih je označil za agresijo.
10. dec. 2025 :Zaseg venezuelskega naftnega tankerja.Ameriške sile so po ukazu Donalda Trumpa zasegle venezuelski naftni tanker, kar je bil del kampanje maksimalnega pritiska na Madurov režim. ZDA so trdile, da je bilo plovilo povezano s sankcioniranimi naftnimi mrežami.
26. nov. 2025 :Maduro opozarja na odločilno prelomnico za državo.Medtem ko je kolumbijski predsednik Gustavo Petro trdil, da gre pri ameriškem pritisku predvsem za dostop do nafte, je Maduro svoje privržence pozval k obrambi republike pred ameriškimi grožnjami v Karibskem morju.
25. okt. 2025 :Približevanje ameriške letalonosilke venezuelski obali.Venezuelski predsednik je obtožil Washington načrtovanja vojne, ko se je regiji približala največja ameriška vojaška ladja. Napetosti so se stopnjevale ob hkratni prekinitvi vseh diplomatskih stikov.
8. okt. 2025 :Prekinitev diplomatskih pogovorov in vojaške vaje.Trumpova administracija je prekinila vse diplomatske stike z Madurom, Venezuela pa je v odgovor sprožila obsežne vojaške vaje 'Operacija Independencia 200' za zaščito strateških območij.
12. avg. 2025 :ZDA razpisale visoko nagrado za Madura.Ameriška vlada je povišala nagrado za informacije, ki bi privedle do aretacije Nicolása Madura, na 50 milijonov dolarjev. Obtožili so ga neposredne vpletenosti v trgovino z drogami, kar je služilo kot pravna podlaga za kasnejšo vojaško operacijo.
Aretacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških posegov Združenih držav Amerike na venezuelskem ozemlju. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura zajele posebne enote v operaciji, ki sledi dolgotrajnim obtožbam o vodenju narkokartela 'Los Soles'. Dogodek je močno odmeval v mednarodni javnosti, saj gre za redek primer, ko so ZDA na tujem ozemlju zajele in v domovino na sojenje privedle voditelja suverene države.
Venezuelska stran je že pred aretacijo opozarjala na nezakonitost ameriških posegov, medtem ko je administracija Donalda Trumpa operacijo označila za ključen korak v boju proti narkoterorizmu in obnovi demokracije v regiji. Pričakuje se, da bo proces v New Yorku sprožil nove diplomatske in varnostne zaplete v latinskoameriški regiji.
Izjave
"Nicolás Maduro naj bi se v ponedeljek pojavil pred zveznim sodiščem na Manhattnu."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje je pomembno za Slovenijo z vidika mednarodnega prava in stabilnosti v Latinski Ameriki, kjer ima EU svoje gospodarske interese. Kot članica Nata in EU Slovenija spremlja zunanjepolitične poteze ZDA, saj takšni precedensi vplivajo na globalne varnostne norme.
Morebitna destabilizacija Venezuele bi lahko vplivala na svetovne cene nafte, kar posredno občutijo tudi slovenski potrošniki in gospodarstvo.
Novi članki poročajo, da je Nicolás Maduro po prihodu v newyorški pripor spregovoril angleško, kar je sprožilo odzive po vsem svetu. Maduro je bil izbran za naslednika Huga Cháveza in je Venezuelo vodil od njegove smrti leta 2013. Zdaj se v New Yorku sooča z obtožbami, povezane z mamili in orožjem. Med zaporniki omenjajo tudi El Čapa in Paf Didija.
Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavili različni odzivi. Marco Rubio je razkril, da je imel Maduro možnost predaje, vendar se je odločil drugače. Elon Musk je pohvalil Donalda Trumpa za njegovo posredovanje. Medtem pa se je Dominique de Villepin kritično odzval na Emmanuela Macrona, češ da se je podredil Trumpu. Podpredsednica Venezuele je zavrnila poslušnost Trumpu. Feijóo se je distanciral od Trumpa in opozoril, da izključitev Corine Machado pomeni ovekovečenje Madura na oblasti.
Ameriška vojska je po uspešni vojaški operaciji v Caracasu venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores prepeljala v pridržanje v New York. Maduro je bil z ladje USS Iwo Jima premeščen v zvezni zapor v Brooklynu, kjer v ponedeljek pričakujejo prvi sodni narok. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, vendar je dogodek sprožil val mednarodnih kritik. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ostro obsodil ameriško posredovanje in poudaril, da mednarodni pravni red ter Ustanovna listina Združenih narodov očitno ne delujeta več, ko gre za interese velesil.
V Venezueli po zajetju predsednika vlada velika negotovost, saj ZDA napovedujejo začasno upravljanje države do vzpostavitve varnega prehoda oblasti. Kljub aretaciji Madura njegovi ključni zavezniki v državi, vključno z nekaterimi vojaškimi strukturami, še vedno ohranjajo določen nadzor, kar povzroča politično zmedo. Medtem ko del latinskoameriških držav in venezuelska opozicija pod vodstvom Marie Machado operacijo pozdravljata, generalni sekretar ZN António Guterres opozarja na nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Trumpova administracija je ob tem že nakazala, da bi se podobni ukrepi lahko zgodili tudi v drugih državah regije, kar še dodatno stopnjuje napetosti v Latinski Ameriki.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po nočni operaciji ameriških posebnih sil z imenom 'Operation Absolute Resolve' ujet in prepeljan v zvezni zapor v Brooklynu v New Yorku. Skupaj z njim so ameriške oblasti prijele tudi njegovo soprogo in ključno svetovalko Cilio Flores. Maduro se bo pred ameriškim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z drogami, kar je vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških vojaških dejavnosti v regiji. Operacija, ki jo nekateri tuji viri označujejo za bliskovit državni udar, je po poročilih zahtevala najmanj 40 žrtev, v Venezueli pa povzročila nevarno oblastno praznino.
Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje nad Venezuelo in tam ponovno vzpostavile delovanje ameriških naftnih družb. Trenutno vodenje države v Caracasu začasno prevzema podpredsednica Delcy Rodríguez, ki pa kljub trditvam Washingtona o pripravljenosti na sodelovanje odločno zahteva izpustitev Madura. Medtem ko so v Madridu in Amsterdamu že izbruhnili protesti proti »imperialistični agresiji«, Trumpova administracija napoveduje ostre ukrepe proti vsem, ki bi poskušali ovirati tranzicijo oblasti po Madurovi odstranitvi.
Ameriške oborožene sile so v usklajeni vojaški operaciji v Caracasu zajele dolgoletnega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljali v Združene države Amerike. Maduro je v New York prispel v soboto, kjer so ga pravosodni organi v lisicah in pod strogim varovanjem privedli pred sodišče. Ameriško tožilstvo ga obtožuje »zarote za drogoterrorizem« oziroma vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami, za kar mu bodo sodili v Brooklynu. Medtem ko so ga oblasti namestile v zloglasni pripor Metropolitan Detention Center, so v javnost prišli posnetki njegovega prihoda, na katerih je ujeti avtokrat deloval sarkastično.
Zaradi nasilne odstranitve Madura z oblasti je v Venezueli nastala politična praznina, ki jo je začasno zapolnila dosedanja podpredsednica države kot vstopna interimska voditeljica. Administracija Donalda Trumpa je operacijo utemeljila kot nujno za vzpostavitev demokracije in preprečevanje kriminalnih dejavnosti, ki naj bi jih vodil Madurov režim. V Venezueli in mednarodni skupnosti so se že pojavili ostri odzivi; medtem ko venezuelski begunci v ZDA proslavljajo, zaveznice prejšnjega režima, kot sta Rusija in Kitajska, opozarjajo na kršenje suverenosti. Razmere v južnoameriški državi ostajajo izjemno napete in negotove.
Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času, ko so prestolnico Caracas in več drugih zveznih držav pretresle močne eksplozije. Maduro in Floresova sta bila s helikopterjem prepeljana iz države, trenutno pa se po navedbah ameriške administracije nahajata na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima na poti v New York.
ZDA so proti Maduru in njegovi soprogi že vložile obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo mogoč varen in razumen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo. Venezuelska vlada je dejanje označila za agresijo brez primere in zahteva dokaz, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Rusija in Kitajska sta napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava.
Dogajanje je pomembno za Slovenijo z vidika mednarodnega prava in stabilnosti v Latinski Ameriki, kjer ima EU svoje gospodarske interese. Kot članica Nata in EU Slovenija spremlja zunanjepolitične poteze ZDA, saj takšni precedensi vplivajo na globalne varnostne norme.
Morebitna destabilizacija Venezuele bi lahko vplivala na svetovne cene nafte, kar posredno občutijo tudi slovenski potrošniki in gospodarstvo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.