Ameriške specialne enote so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, ki sta bila nato prepeljana v zvezni zapor v New Yorku. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je potrdil uspeh operacije in napovedal neposredno ameriško upravljanje z Venezuelo, kar v mednarodni javnosti interpretirajo kot vrnitev in nadgradnjo Monroejeve doktrine iz 19. stoletja. Maduro se bo pred ameriškim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z orožjem. Operacija je po dostopnih podatkih zahtevala najmanj 40 žrtev, vključno s civilisti. Pred samim posegom naj bi Maduro preko posrednikov iskal zatočišče v Evropi, konkretno v Madridu, ali pa v Turčiji, vendar so bila pogajanja neuspešna. Trumpova administracija s tem dejanjem pošilja jasno sporočilo celotni Latinski Ameriki, pri čemer uporablja kombinacijo vojaških groženj, kazenskih carin in ekonomskih spodbud za uveljavljanje ameriških interesov v regiji. Analitiki opozarjajo, da bi se podobni scenariji lahko ponovili tudi v drugih državah, ki jih Washington označuje za sovražne.

Ministrstvo za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine je v uradni izjavi podprlo nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so pridržali predsednika Nicolasa Madura. Službeno Sarajevo je Madura označilo za diktatorja, ki je svojo državo vodil z represivnimi ukrepi, ter poudarilo, da je svet brez tovrstnih vladarjev boljši prostor. Izjava ministrstva odraža jasno zunanjepolitično usmeritev k podpori demokratičnim procesom in mednarodnim akcijam pod vodstvom Združenih držav Amerike. Medtem ko je ministrstvo pod vodstvom državne ravni zavzelo ostro stališče, pa v Republiki srbski glede dogajanja v Venezueli za zdaj ostajajo tiho. Ta razkol ponovno osvetljuje notranjepolitične delitve znotraj Bosne in Hercegovine pri vprašanjih zunanje politike in odnosov z velikimi silami. Poudarek ministrstva na nujnosti končanja Madurovega režima se neposredno navezuje na prizadevanja za stabilizacijo južnoameriške regije.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores v New Yorku zaradi obtožb o mednarodni trgovini z drogami, je venezuelsko prebivalstvo po poročanju očividcev v šoku. Kitajska je uradno zahtevala, da ZDA izpustijo Madura.

Venezuelske varnostne sile so pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar je sprožilo buren odziv tako doma kot v tujini. Venezuelski izseljenci v mestu Huancayo v Peruju in na jugu Floride v Združenih državah Amerike so novico o njegovem zajetju pospremili z množičnimi uličnimi proslavljanji, ki so minila v znamenju petja in veselja. Nasprotno so v domovini predstavniki kulturnega sektorja pod okriljem gibanja Gran Misión Viva Venezuela ostro obsodili aretacijo in zahtevali takojšnjo izpustitev predsednika ter njegove žene. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti in mednarodnega pritiska na Madurov režim, ki so ga v preteklih letih zaznamovale številne sankcije in obtožbe o vpletenosti v kriminalne dejavnosti. Medtem ko nasprotniki režima v tujini vidijo aretacijo kot korak k demokratičnim spremembam, uradne institucije znotraj države pozivajo k narodni enotnosti in solidarnosti. Položaj v Venezueli ostaja negotov, saj aretacija diktatorja odpira vprašanje o prihodnji stabilnosti države in regije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v soboto odzval na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura. Zelenski je med tiskovno konferenco z ironičnim tonom sugeriral, da bi moral ameriški predsednik Donald Trump uporabiti podobno strategijo tudi v primeru ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po njegovih besedah so ZDA s to operacijo pokazale, da vedo, kako ravnati z diktatorji, kar odpira vprašanja o prihodnjih korakih Washingtona v zvezi z rusko agresijo v Ukrajini. Ukrajinski voditelj je med komentiranjem dogajanja v Caracasu izrazil prepričanje, da zajetje Madura predstavlja precedens, ki bi ga bilo mogoče aplicirati na druge avtoritarne voditelje. Zelenski je poudaril, da če so Združene države zmožne izvesti takšno operacijo na južni polobli, verjetno razumejo tudi potrebe in možnosti za stabilizacijo razmer v Vzhodni Evropi. Njegove izjave so v medijih hitro postale viralne, predvsem zaradi njegove neposredne aluzije na Putina in očitne sproščenosti ob poročanju o padcu venezuelskega režima.

Tiskovni predstavnik grške vlade Pavlos Marinakis je ostro obsodil stališča opozicijskih strank SYRIZA in PASOK glede nedavne aretacije venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani Združenih držav Amerike. Marinakis je v uradni izjavi opoziciji očital ideološko zaslepljenost in plitkost, ki po njegovih besedah prevladujeta nad odgovornostjo, ki jo zahtevajo trenutne mednarodne okoliščine. Kritika je sledila po tem, ko je premier Kiriakos Micotakis podal izjave o razvoju dogodkov v Venezueli, na kar sta se odzvali obe največji opozicijski stranki. Vladni predstavnik je izpostavil, da je bil odziv stranke SYRIZA pričakovan zaradi njenih dolgotrajnih vezi z Madurovim režimom, medtem ko je stališče stranke PASOK označil za posebej problematično. Marinakis je poudaril, da PASOK v svoji izjavi ni niti z besedo omenil diktatorske narave Madurovega režima, kar je sicer izpostavila večina evropskih voditeljev in visokih uradnikov. Po mnenju grške vlade takšna drža opozicije kaže na pomanjkanje državniške drže pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih in neusklajenost s širšim evropskim konsenzom o vprašanju Venezuele.

Po zajetju s strani ameriških sil je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro skupaj s soprogo Cilio Flores prepeljan v New York in zaprt. Maduro je v priporu na Manhattanu, medtem ko je bil po nekaterih poročilih zaprt v Brooklynu. Kitajska je uradno pozvala Združene države k njegovi takojšnji izpustitvi. Francoski nekdanji veleposlanik v Caracasu pa opozarja na nevarne precedense takšnih dejanj.

Po zajetju Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike so se odzvali različni evropski voditelji. Emmanuel Macron je izrazil zadovoljstvo in pozval k mirnemu prehodu oblasti pod vodstvom Edmunda Gonzáleza Urrutie. Daniel Noboa, predsednik Ekvadorja, je prav tako pozdravil ameriško operacijo. Vlada Venezuele pa je Macronove izjave, ki podpirajo prehod pod vodstvom opozicijskega voditelja Urrutie, označila za "nesramne". Giorgia Meloni je izrazila dvome glede ameriške vojaške akcije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v soboto odzval na obsežno operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele tamkajšnjega voditelja Nicolása Madura. Zelenski je med brifingom poudaril, da so ZDA s tem dejanjem pokazale jasen orientir glede prihodnjega ravnanja z diktatorskimi režimi po svetu. Njegove izjave so v mednarodni javnosti odmevale predvsem zaradi implicitnega namiga na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ukrajinski voditelj je v svojem nagovoru izpostavil, da če je tovrstno ukrepanje proti diktatorjem mogoče, potem Washington natančno ve, kakšni bi morali biti naslednji koraki. Čeprav Zelenski ruskega predsednika ni neposredno poimenoval, so njegovi komentarji interpretirani kot poziv k odločnejšemu ukrepanju proti Kremlju. Operacija v Venezueli po mnenju Kijeva postavlja nov precedens v mednarodni politiki in kazenskem pregonu avtoritarnih voditeljev.

Združene države Amerike so izvedle napad na Venezuelo, aretirale Nicolása Madura in ga obtožile narko-terorizma. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je dejal, da je napad kršitev ameriškega in mednarodnega prava ter ga označil za vojno dejanje. Maduro naj bi bil na poti v New York, kjer mu bodo sodili. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ameriški napad ocenil kot nevaren precedens in poudaril pomen spoštovanja mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Varnostni svet ZN bo v ponedeljek razpravljal o Venezueli. Obstaja možnost, da bo Maduro med sojenjem v ZDA pristal v newyorškem zaporu.

Vlade Peruja, Ekvadorja in Bolivije so se uradno odzvale na aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki se je zgodila v soboto, 3. januarja. Perujske oblasti so pozvale k takojšnjemu in mirnemu demokratičnemu prehodu v državi, medtem ko je ekvadorska vlada izrazila trdno podporo venezuelskemu ljudstvu pri prizadevanjih za obnovo demokratičnih standardov. Po mnenju Quita je Madurov režim sistematično spodkopaval demokratične institucije v regiji. Guverner bolivijske regije Santa Cruz, Luis Fernando Camacho, je prijetje Madura označil za zgodovinsko priložnost in vir upanja za celotno celino. Camacho je poudaril, da je Maduro svojo diktaturo vzdrževal predvsem z volilnimi prevarami, zato njegovo odstranitev z oblasti vidi kot ključni korak k stabilnosti Južne Amerike. Regionalni voditelji pričakujejo, da bo dogodek sprožil val političnih sprememb, ki bodo končale dolgoletno krizo v Venezueli.

Poročali so, da se je drugi val protestov »No Kings« odvil po Združenih državah Amerike, kjer so protestniki izražali nestrinjanje z domnevno »avtoritarno« agendo predsednika Donalda Trumpa. Republikanska stranka je te proteste označila za "sovraštvo do Amerike". Poleg tega je Peru razglasil izredne razmere v glavnem mestu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v soboto, 3. januarja, prijet v posebni operaciji, v katero so bile vključene tudi Združene države Amerike. Novica o njegovem zajetju je sprožila številne odzive v latinskoameriški regiji, med drugim sta se odzvala izvoljeni čileanski predsednik José Antonio Kast in kandidat Álvaro Ramos, ki sta poudarila pomen padca diktatorskega režima za stabilnost regije. Kljub aretaciji pa prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj politični analitiki opozarjajo na možnost preživetja čavizma in nejasno vlogo obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza. Aretacija sledi večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim sankcijam, ki so bile uperjene proti Madurovi družini in naftnemu sektorju. Maduro je pred aretacijo trdil, da se država nahaja na odločilni prelomnici za svoj obstoj, medtem ko ga je opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado obtoževala vodenja kriminalnega središča Amerike. Trenutno še ni jasno, kje se Maduro nahaja, vendar dogodek predstavlja konec njegove večletne sporne vladavine, ki so jo zaznamovale obtožbe o nedemokratičnosti in vpletenosti v mednarodni kriminal.

Na dan žalosti se v Severnem Porenju-Vestfaliji spominjajo žrtev vojn in nasilja. Na vojaških pokopališčih in pokopališčih vojnih žrtev v tej nemški zvezni državi leži več kot 330.000 vojnih žrtev.