Venezuelski predsednik Nicolás Maduro v priporu v New Yorku čakal na sojenje

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v soboto, 3. januarja 2026, potrdilo vložitev kazenske obtožnice proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je sporočila, da sta bila obtožena na sodišču v južnem okrožju New Yorka, kjer se bosta morala soočiti s težkimi obtožbami o narkoterorizmu, uvozu kokaina ter nezakonitem posedovanju mitraljezov in eksplozivnih naprav. Po navedbah ameriških oblasti je bila obtožnica objavljena le dan po tem, ko so ameriške sile izvedle vojaške operacije na ozemlju Venezuele. Nicolas Maduro, ki je leta preživljal poskuse državnih udarov, mednarodne sankcije in notranje upore, je po poročanju tujih medijev zdaj na poti v ZDA, kjer mu bodo sodili. Ameriška stran poudarja, da bo predsednik v celoti odgovarjal za svoja dejanja na ameriških tleh. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale zlasti po napovedih o neposrednih vojaških akcijah za odstranitev Madurovega režima. Operacija v Venezueli naj bi povzročila večje pretrese v prestolnici Caracas, kar dodatno otežuje že tako kritične politične razmere v regiji.

V New Yorku je v nedeljo, 4. januarja, okoli polnoči pristalo letalo s pridržanim predsednikom Venezuele Nicolasom Madurom in njegovo soprogo Cilio Flores. Letalo je pristalo v vojaški bazi nacionalne garde Stewart, kjer so ga pričakale močne varnostne sile, vključno s pripadniki agencije DEA. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura z letališča z vuklenimi rokami in pod strogim nadzorom prepeljali s helikopterjem v mesto, kjer so izvedli postopek identifikacije in registracije pridržane osebe. Maduro bo po opravljenih postopkih nameščen v zveznem priporu Metropolitan Detention Center. Pred zvezno sodišče na Manhattnu naj bi stopil najpozneje do ponedeljka zvečer po lokalnem času. Obtožnica proti venezuelskemu voditelju vključuje resna kazniva dejanja, povezana s trgovino z drogami in nezakonitim posedovanjem orožja. Njegova aretacija in izročitev Združenim državam Amerike predstavljata velik preobrat v diplomatskih odnosih med državama in bi lahko imela daljnosežne posledice za politično stabilnost v Latinski Ameriki.

Združene države Amerike so v soboto izvedle oboroženo operacijo v Venezueli, v kateri so po potrditvi predsednika Donalda Trumpa prijele in iz države odstranile dosedanjega voditelja Nicolása Madura. Operacijo, ki so jo spremljale eksplozije v prestolnici Caracas, so venezuelski uradniki označili za neposreden napad in poskus prevzema nadzora nad naravnimi viri države. Podpredsednica Delcy Rodríguez je poudarila, da je vlada pripravljena braniti državo, in zavrnila možnost, da bi Venezuela postala kolonija. Mednarodna javnost se je na dogajanje odzvala deljeno. Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da se je venezuelsko ljudstvo končno znebiilo Madurove diktature, ter pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu oblasti pod vodstvom Edmunda Gonzáleza Urrutie, ki naj bi bil izvoljen leta 2024. Podobno je predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola izrazila solidarnost z ljudstvom in dejala, da si Venezuela zasluži svobodo po letih zatiranja. Na drugi strani je Rusija ostro obsodila ameriško »oboroženo agresijo« in pozvala k nujni seji Varnostnega sveta ZN, pri čemer je poudarila pomen suverenosti latinskoameriških držav brez tujega vmešavanja.