Združeno kraljestvo in Francija sta po srečanju tako imenovane koalicije voljnih sklenili pomemben dogovor o morebitni napotitvi svojih vojaških sil v Ukrajino. Po poročanju tujih medijev, vključno s Sky News, sta državi podpisali izjavo o nameri, ki predvideva namestitev njunih enot na ukrajinskem ozemlju takoj po morebitni prekinitvi sovražnosti med Kijevom in Moskvo. Namen te pobude je zagotoviti spoštovanje prihodnjega premirja in stabilizirati varnostne razmere v regiji. Odločitev predstavlja pomemben premik v zahodni strategiji, saj predvideva neposredno vojaško prisotnost dveh ključnih članic zveze Nato na ukrajinskih tleh po koncu aktivnih bojev. Podrobnosti o številu vojakov in specifičnih nalogah misije še niso javno znane, prav tako ostaja odprto vprašanje, kako se bo na tovrstno napoved odzvala Ruska federacija, ki je v preteklosti vsako prisotnost zahodnih sil v Ukrajini označevala za stopnjevanje konflikta.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nagovoru republikanskim politikom v Washingtonu izjavil, da je Indija po njegovih podatkih bistveno zmanjšala uvoz nafte iz Ruske federacije. Trump je poudaril, da so indijski nakupi ruske energetske surovine v zadnjem obdobju opazno upadli, kar bi lahko nakazovalo na spremembe v globalnih energetskih tokovih in trgovinskih odnosih med državama. Izjava prihaja v času, ko Washington pozorno spremlja energetske vezi svojih strateških partneric z Moskvo. Čeprav podrobnejši statistični podatki, ki bi potrdili Trumpove navedbe, v samem govoru niso bili predstavljeni, ameriški predsednik trdi, da so indijske oblasti sprejele konkretne korake za omejitev energetske odvisnosti od Rusije. Indija sicer velja za eno največjih uvoznic nafte na svetu, zato bi vsako večje preoblikovanje njene uvozne politike imelo daljnosežne posledice za svetovni naftni trg.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nagovoru na srečanju republikanskih poslancev izjavil, da indijski premier Narendra Modi z njim trenutno ni zadovoljen. Razlog za poslabšanje odnosov so visoke carine, ki so jih Združene države Amerike uvedle na indijski uvoz, zlasti v povezavi z nakupi ruske nafte. Trump je poudaril, da so ZDA uvedle 50-odstotne carine na indijske izdelke, vključno s 25-odstotno obremenitvijo zaradi trgovanja z Rusijo, kar je Indijo prisililo v znatno zmanjšanje uvoza energentov iz te države. Kljub carinskim sporom je Trump odnos z Modijem označil za dober in dodal, da si indijski premier še vedno prizadeva za osebna srečanja in sodelovanje. Poleg trgovinskih vprašanj se je Trump dotaknil tudi vojaškega področja, kjer je napovedal pospešitev dobave 68 helikopterjev Apache, na katere naj bi Indija čakala že pet let. Ta poteza kaže na Trumpovo strategijo uporabe carin kot pritiska za dosego ugodnejših pogojev, hkrati pa ohranjanje strateških vojaških zavezništev znotraj regije.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi pozdravilo imenovanje Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele. Moskva je ob tem poudarila, da morajo prebivalci te latinskoameriške države o svoji usodi odločati sami, brez kakršnega koli zunanjega vmešavanja. Izjava prihaja v času globoke politične krize, ki je sledila odstranitvi dosedanjega voditelja Nicolása Madura s položaja. Maduro se je v New Yorku že izrekel za nedolžnega glede obtožb o trgovini z mrežili, ki jih je zoper njega vložilo ameriško tožilstvo. Nekdanjega predsednika so v operaciji, ki je sprožila burne odzive v Caracasu, prijele ameriške posebne enote. Medtem ko Rusija poziva k suverenosti Venezuele, aretacija in sodni proces v Združenih državah Amerike nakazujeta na močan mednarodni vpliv na razplet političnega dogajanja v državi.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno podprlo Delcy Rodriguez, ki je prevzela položaj začasne predsednice Venezuele. Odločitev Moskve sledi dogodkom, v katerih so ameriške sile pridržale predsednika Nicolasa Madura, kar je v regiji sprožilo precejšnjo politično negotovost. Ruska stran je v svoji izjavi poudarila zavezanost suverenosti Venezuele in stabilnosti v državi ter izrazila zadovoljstvo nad prenosom oblasti na Rodriguezovo. Rusija je v uradnem sporočilu ostro obsodila tuje vmešavanje in poudarila svojo odločenost pri podpori zavezniških držav proti, kot so se izrazili, kolonialnim grožnjam. Poteza Kremlja potrjuje globoko politično in diplomatsko povezavo med državama, hkrati pa Rusija uporablja situacijo za krepitev svoje vloge kot protiutež vplivu Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki. Stanje v Venezueli ostaja napeto, medtem ko mednarodna skupnost spremlja razvoj dogodkov po odstavitvi Madura.

Litva je izrazila pripravljenost, da v okviru varnostnih jamstev v Ukrajino napoti do 150 vojakov skupaj z oborožitvijo in bojno tehniko. Svetovalka litovskega predsednika Asta Skaisgirytė je 6. januarja v izjavi za radijsko postajo Žinių radijas pojasnila, da bi se premestitev kontingenta lahko izvedla po vzpostavitvi ustreznih pogojev v regiji. Odločitev predstavlja del širših prizadevanj baltske države za krepitev obrambnih zmogljivosti Kijeva sredi trajajočega konflikta. Napovedana vojaška pomoč vključuje tako živo silo kot težko opremo, kar poudarja litovsko zavezo k aktivni podpori ukrajinski suverenosti. Skaisgirytėjeva je izpostavila, da je operacija tesno povezana z varnostnimi sporazumi, ki jih Litva sklepa z Ukrajino. Čeprav natančen časovni okvir napotitve še ni določen, gre za pomemben korak v stopnjevanju neposredne vojaške asistence s strani članice zveze Nato.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

V ruskih obmejnih regijah Belgorod in Brjanjsk je prišlo do novih napadov z ukrajinskimi brezpilotnimi letali, ki so bili usmerjeni na civilna in gospodarska vozila. V mestu Grajvoron v Belgorodski oblasti je FPV-dron zadel osebno vozilo, pri čemer je bil huje ranjen moški, ki je kasneje v bolnišnici podlegel poškodbam. Guverner regije Vjačeslav Gladkov je potrdil smrt civilista in navedel, da so bili napadi usmerjeni neposredno na premikajoča se vozila. Poleg smrtne žrtve je bilo v regiji ranjenih še več drugih oseb. Istočasno so o incidentih poročali tudi iz Brjanjske oblasti, kjer sta bila v vasi Podlesni Novoselki napadena osebno vozilo in tovornjak za prevoz krme. Po besedah guvernerja Aleksandra Bogomaza sta bila v napadu ranjena dva voznika kmetijskega podjetja. Gre za nadaljevanje taktike uporabe kamikaze-dronov za napade na infrastrukturo in logistiko v neposredni bližini meje, kar povzroča stalno negotovost med lokalnim prebivalstvom in ovira kmetijske dejavnosti v regiji.

V ukrajinskem mestu Harkov je bil v noči na 6. januar 2024 po seriji eksplozij poškodovan pomemben energetski objekt. Informacijo o škodi na kritični infrastrukturi je potrdil načelnik regionalne vojaške uprave Oleg Sinegubov, ki je prek družbenih omrežij sporočil, da so mestne oblasti zabeležile napad na energetsko omrežje. Podrobnosti o obsegu škode ali morebitnih prekinitvah v oskrbi z električno energijo za zdaj ostajajo neznane, prav tako pa uradni viri še niso podali natančnih informacij o vrsti uporabljenega orožja. Dogodek se je odvil v kontekstu povečane napetosti v regiji, saj so v mestu Harkov v isti noči dvakrat razglasili zračno nevarnost. Poleg energetske infrastrukture so bili po nekaterih poročilih tarča napadov tudi proizvodni obrati podjetja Naftogaz Ukrajine. Eksplozije so odjeknile tudi v drugih delih države, med drugim v kijevski regiji in mestu Sumi, kar kaže na širšo operacijo usmerjeno proti ukrajinskemu energetskemu sektorju.

V regiji Lipeck na zahodu Rusije je v ponedeljek, 6. januarja 2025, na enem izmed industrijskih objektov izbruhnil požar. Po navedbah guvernerja regije Igorja Artamonova je bil vzrok za požar padec brezpilotnega letalnika v okrožju Usman. Na prizorišče so bile nemudoma napotene interventne službe, ki so se spopadle z ognjem. Po prvotnih podatkih v incidentu ni bilo žrtev ali ranjenih. Gre za drugi zaporedni napad v tej regiji, saj je bil podoben incident v industrijski coni zabeležen že prejšnji dan. Čeprav ruski uradniki niso neposredno navedli izvora letalnika, dogodek sovpada s povečano aktivnostjo ukrajinskih sil, ki s tovrstnimi napadi ciljajo na rusko logistično in industrijsko infrastrukturo, povezano z vojaškimi operacijami. Incident poudarja vse večjo ranljivost ruskih zalednih regij na napade iz zraka.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 1412. dan vojne v Ukrajini izpostavil ključni pomen neprekinjene mednarodne obrambne pomoči, zlasti za krepitev sistemov zračne obrambe. V luči naraščajočih diplomatskih pritiskov in ruskih vojaških aktivnosti je Zelenski poudaril, da mirovni sporazum z Rusijo ne sme priti na račun obstoja ukrajinske države. Čeprav si Kijev želi miru, predsednik odločno zavrača končanje vojne pod pogoji, ki bi pomenili kapitulacijo ali izgubo suverenosti. Opozoril je na možnost alternativnih oblik obrambe, če bi Rusija blokirala trenutne mirovne načrte. Na terenu se razmere zaostrujejo, saj je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da so njihove sile zavzele naselje Podolj v Harkovski oblasti. Hkrati so se spopadi preselili tudi nad rusko prestolnico, kjer je župan Moskve Sergej Sobjanjin potrdil sestrelitev 32 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Medtem ko so se v Kijevu sestali varnostni svetovalci zavezniških držav, se nadaljujejo razprave o varnostnih jamstvih in ekonomskem okrevanju države. Zelenski ostaja kritičen do predlogov, ki bi preveč popuščali interesom Kremlja, kot je bil domnevni načrt z 28 točkami s strani ZDA v letu 2025.

Ruske sile so v noči na ponedeljek, 5. januarja 2026, izvedle nov obsežen zračni napad na ukrajinsko prestolnico Kijev in njeno širšo regijo. Po poročanju lokalnih oblasti in ukrajinskega tožilstva sta bila v napadih ubita najmanj dva človeka, več oseb pa je bilo ranjenih. Ena izmed žrtev je bil pacient v zasebni medicinski kliniki v kijevskem okrožju, ki je bila neposredno tarča izstrelkov. Napadi so povzročili znatno škodo na civilni infrastrukturi in stanovanjskih objektih, kjer so izbruhnili požari. Ukrajinska vojska je pred tem izdala opozorilo o nevarnosti raketnih napadov po celotni državi, saj so ruske sile uporabile kombinacijo dronov in raket. Današnje stopnjevanje nasilja sledi nizu preteklih smrtonosnih napadov na prestolnico, kar kaže na nadaljevanje ruske strategije uničevanja kritične in civilne infrastrukture. Reševalne ekipe so bile na terenu vso noč, medtem ko tožilstvo dokumentira posledice napadov kot dokaze o morebitnih vojnih zločinih.

V Belgorodski oblasti je bil v mestu Grajvoron ranjen civilist, ko je ukrajinski FPV-dron napadel njegovo vozilo. V Brjanski oblasti sta bila ranjena dva voznika kmetijskega podjetja v napadu dveh kamikaza dronov na osebni avtomobil in vozilo za prevoz krme.

Indija je od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 uvozila surovo nafto v vrednosti približno 144 milijard evrov, so v svojem poročilu zapisali raziskovalci Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA). Evropski think-tank poudarja, da je Indija postala ena ključnih uvoznic ruske energije, kar je Kremlju omogočilo ohranitev znatnih prihodkov kljub sankcijam zahodnih držav. Poročilo ocenjuje kumulativni zaslužek Kremlja iz naslova svetovne prodaje nafte, pri čemer indijski trg predstavlja ključen steber ruske gospodarske odpornosti v času vojaškega konflikta. Kitajska in Indija sta namreč prevzeli vlogo glavnih odjemalk, ki sta nadomestili izpad prodaje na evropskih trgih, kamor Rusija zaradi embarga in sankcij ne more več neovirano izvažati svojih energentov.

Ustanovitelj Telegrama, Pavel Durov, je zanikal govorice o finančni odvisnosti svojega podjetja od ruskih investitorjev. Preko svojega kanala je izjavil, da je Telegram popolnoma neodvisen in da podjetje v celoti nadzira svoje obveznice.

Indijski rafinerijski velikan Reliance Industries (RIL) je ostro zanikal poročila, da naj bi v njegovo rafinerijo Jamnagar v januarju prispela ruska surova nafta. Zasebni predelovalec nafte je v izjavi na družbenem omrežju X poročanje tiskovne agencije Bloomberg, ki se je sklicevala na podatke podjetja Kpler, označil za popolnoma neresnično. Bloomberg je pred tem poročal, da so proti omenjeni rafineriji na poti tri plovila, natovorjena z rusko nafto. Vodstvo družbe Reliance Industries je poudarilo, da rafinerija Jamnagar v zadnjih treh tednih ni sprejela nobene pošiljke ruske surove nafte. Prav tako podjetje v celem mesecu januarju ne pričakuje nobenih dobav iz Rusije. Ta izjava prihaja v času, ko so indijski uvozniki pod drobnogledom zaradi spoštovanja mednarodnih sankcij in cenovnih kapic, ki so bile uvedene za rusko nafto po začetku agresije na Ukrajino.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je 28 kanadskim državljanom trajno prepovedalo vstop v Rusijo, ker naj bi promovirali neonacistično ideologijo. Prepoved je odgovor na sankcije, ki jih je uvedla Ottawa.

Indijska vlada je pod vodstvom premierja Narendre Modija uvedla strožji nadzor nad uvozom ruske nafte, kar vključuje obvezno tedensko poročanje rafinerij o nakupih surovin iz Rusije in Združenih držav Amerike. Ta ukrep predstavlja odziv na stopnjevan pritisk Washingtona, saj je predsednik Donald Trump zaradi indijskega financiranja ruske vojaške agresije v Ukrajini prek nakupov energentov lani podvojil carine na indijsko blago na 50 odstotkov. New Delhi želi s temi koraki zavarovati nove trgovinske sporazume z ZDA in se izogniti dodatnim gospodarskim sankcijam. Največji indijski naftni predelovalec Reliance Industries je že sporočil, da v januarju ne pričakuje novih pošiljk ruske nafte, kar potrjuje trend drastičnega zmanjševanja uvoza, ki bi lahko v prihodnjih mesecih padel pod milijon sodčkov na dan. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitno dodatno zvišanje ameriških carin resno ogrozilo indijski izvoz, vendar bi hkrati lahko spodbudilo nujno diverzifikacijo trgov. Indija, ki je po letu 2022 postala največja kupka ruske nafte, se zdaj spopada z zahtevnim usklajevanjem med ugodnimi energetskimi viri in ohranjanjem ključnih gospodarskih vezi z Zahodom.

Donald Trump je izrazil dvome glede poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letali na rezidenco Vladimirja Putina. Po preverjanju informacij ameriške obveščevalne službe je Trump postal skeptičen glede trditev Kremlja, da je Kijev napadel rezidenco ruskega predsednika.

Zaveznice Venezuele, med njimi Kolumbija, Kuba, Iran in Rusija, so ostro obsodile vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je odvilo po poročilih o eksplozijah v Caracasu in drugih delih države. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogodki, ki jih je Nicolás Maduro pred svojim zajetjem označil za hudo ameriško agresijo. Napad je neposredna eskalacija napetosti, ki so se stopnjevale že od leta 2025, ko so ZDA izvajale vojaške operacije proti domnevnim narkokartelom v regiji. Medtem ko so zaveznice Caracasovih oblasti napad označile za kršitev mednarodnega prava, so se v Argentini na novice o zajetju Madura odzvali z odobravanjem. Predsednik Javier Milei je proslavil aretacijo venezuelskega voditelja, kar kaže na globoko ideološko razpoko v latinskoameriški regiji. Izrael je prek vodje opozicije Yairja Lapida poslal opozorilo iranskemu režimu, naj pozorno spremlja usodo svojih zaveznikov v Južni Ameriki, Španija pa je pozvala k pogajalskemu izhodu iz nastale krize.

Slovaški premier Robert Robert Fico je v svojem zadnjem video nagovoru ostro kritiziral trenutno politiko Evropske unije do Rusije in opozoril, da bi ta lahko unijo pripeljala do roba prepada. Po Ficovih besedah so dosrejšnji ukrepi, ki vključujejo finančno pomoč Ukrajini v višini 280 milijard evrov, številne svežnje sankcij in zamrznitev ruskega premoženja, nevarni za prihodnost evropske povezave. Fico meni, da sovraštvo do Rusije narekuje odločitve Bruslja, ki bi po njegovem mnenju lahko imele nepopravljive posledice za države članice. Slovaški premier se je posebej obregnil ob potrjene vojaške kredite in finančno podporo, ki jo Evropska unija namenja Ukrajini za vojno z Rusijo. Njegove izjave odražajo naraščajoča razhajanja znotraj unije glede vprašanja vojaške pomoči in gospodarskih omejitev proti Moskvi. Fico, ki je znan po svojem zadržanem odnosu do nadaljnjega oboroževanja Ukrajine, je s tem ponovno poudaril suverenistično držo Slovaške znotraj evropskih institucij, hkrati pa opozoril na tveganja, ki jih prinaša stopnjevanje napetosti z Rusijo.

Po eksploziji plina v stanovanjskem bloku v Tveru, v kateri je umrl en človek, dva pa sta bila ranjena, so sprožili kazensko preiskavo. Preiskovalci domnevajo, da je bil vzrok eksplozije uhajanje gospodinjskega plina.

V hudi prometni nesreči, ki se je v ponedeljek, 5. decembra, zgodila na cesti med mestoma Perm in Berezniki v ruskem okraju Dobrjanka, so umrle tri osebe. Po podatkih tiskovne službe regionalnega preiskovalnega komiteja Ruske federacije sta v čelnem trčenju udeleženi dve osebni vozili. Med smrtnimi žrtvami sta dva odrasla in petletna deklica, ki so zaradi hudih poškodb umrli na kraju dogodka. Poleg smrtnih žrtev je bilo v nesreči poškodovanih še pet oseb, ki so jih reševalne službe prepeljale v bolnišnico. Med ranjenimi so trije otroci, ki so utrpeli različne stopnje poškodb. Ruske oblasti so že sprožile kazenski postopek, v okviru katerega preiskujejo okoliščine in vzroke za nastanek te tragične nesreče na regionalni avtocesti.

V Kijevu so našli mrtvo Ano Dagajevo, hčerko generala Jurija Dagajeva, ki je bil znan po svoji vlogi v primeru umora novinarja Georgija Gongadzeja, soustanovitelja Ukrajinske pravde.

Ruski preiskovalni organi so razkrili, da so bili sestavni deli improvizirane eksplozivne naprave, uporabljene v atentatu na generalpodpolkovnika Igorja Kirilova in njegovega pomočnika majorja Ilijo Polikarpova, v Moskvo dostavljeni iz Varšave. Pošiljke so bile zamaskirane kot gradbeni material, koordinirali pa naj bi jih posamezniki, ki so trenutno na mednarodnem seznamu iskanih oseb. Kirilov, ki je vodil enote za radiološko, kemično in biološko zaščito ruskih oboroženih sil, je umrl v detonaciji naprave, ki jo je v enem izmed najetih stanovanj sestavil Ahmadžon Kurbonov. Sodišče v Moskvi je v odsotnosti odredilo pripor za tri domnevne organizatorje in koordinatorje logistične mreže, Andreja Gedzika, Saidakbara Gulomova in Miržalola Odilova. Preiskava je pokazala, da so deli naprave potovali preko več držav, da bi prikrili izvor pošiljke. Primer se tesno navezuje na predhodne sodne postopke proti Kurbonovu, za katerega tožilstvo zahteva dosmrtno zaporno kazen. Generalu Kirilovu so po smrti podelili naziv heroj Rusije, preiskava o širši mreži vpletenih pa se nadaljuje v strogi tajnosti.

Ruski preiskovalni odbor je sprožil kazenski postopek v zvezi z domnevnim terorističnim dejanjem po napadu ukrajinskih sil na vas v Hersonski oblasti. Po navedbah uradne govorke odbora Svetlane Petrenko je v napadu, ki je vključeval brezpilotne letalnike in udar na hotelski objekt, življenje izgubilo več kot 20 civilistov. Incident se je zgodil na območju, ki je pod ruskim nadzorom, ruske oblasti pa so dogodek označile za načrtno dejanje proti civilnemu prebivalstvu. Preiskovalci zbirajo dokaze na kraju dogodka, medtem ko Ruska federacija napad uporablja kot podlago za obtožbe o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava s strani ukrajinske vojske. Napad naj bi povzročil precejšnjo gmotno škodo na civilni infrastrukturi, število žrtev pa bi se po nekaterih poročilih lahko še povišalo, saj preiskava vpliva napada na lokalno skupnost še poteka. Ukrajinska stran se na specifične obtožbe o napadu na civilne cilje v tem kontekstu še ni uradno odzvala.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru sprejel poročilo guvernerja regije Herson Vladimirja Salda o razmerah po napadu ukrajinskih oboroženih sil na naselje Horli. Po navedbah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je Saldo predsednika obvestil o posledicah domnevnega napada z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo več kot 24 ljudi, okoli 50 pa jih je bilo ranjenih. Ruske oblasti so dogodek označile za teroristično dejanje, pri čemer je Saldo poudaril, da so bila trupla žrtev, med katerimi naj bi bil tudi otrok, močno upepeljena. Guverner je v pogovoru s predsednikom pojasnil, da preiskava dogodka še poteka in da bodo seznam žrtev objavili po uradni identifikaciji na spletni strani regionalne uprave. Putin je med pogovorom napad v Horlih primerjal s tragičnimi dogodki v Odessi leta 2014, ko so v požaru v sindikalnem domu prav tako umrli ljudje. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je mednarodno skupnost in suverene države pozvalo k javni obsodbi napada, ki se je zgodil v času novoletnih praznikov.

V vasi Galenki v ruskem okraju Primorje je v jutranjih urah 2. januarja prišlo do tragičnega požara v stanovanjski hiši na ulici Arsenjeva. Gasilci so med gašenjem ognja v objektu odkrili trupla dveh moških in ene ženske, ki so podlegli poškodbam. Po poročanju regionalnega tožilstva je ogenj popolnoma uničil bivalne prostore, preiskava o vzroku nastanka požara pa še poteka. Ruski organi pregona so sporočili, da so bili o dogodku obveščeni v zgodnjih urah, ko je bil požar že v polnem razmahu. Kljub hitremu posredovanju gasilskih enot žrtvam niso mogli več pomagati. Tožilstvo v regiji Primorje je prevzelo nadzor nad ugotavljanjem vseh okoliščin, ki so privedle do te nesreče, s poudarkom na morebitnih kršitvah požarne varnosti v zasebnem stanovanjskem objektu.

Moldavski poslovnež Veaceslav Platon je sodišče v Kišinjevu uradno zaprosil za status priče v sodnem postopku glede obsežne bančne prevare, v katero je vpleten nekdanji voditelj Demokratske stranke Vladimir Plahotniuc. Platon, ki se trenutno nahaja v tujini, je v svoji vlogi izrazil pripravljenost za pričanje prek videokonference. Njegova zahteva sledi nedavnim obravnavam, na katerih so druge priče obrambe omenjale njegovo vlogo v spornih finančnih poslih. Sodni proces se osredotoča na tako imenovano »krajo stoletja«, pri kateri je iz moldavskega bančnega sistema izginila približno milijarda ameriških dolarjev. Platon trdi, da lahko s svojimi izjavami razjasni okoliščine primera in vlogo Plahotniuca, ki ostaja na begu. Sodišče v Kišinjevu bo o dopustnosti njegovega pričanja in uporabi videopovezave odločalo v nadaljevanju postopka, medtem ko tožilstvo še naprej zbira dokaze o sistemski korupciji v državi.

Ministrstvo za zunanje zadeve Ukrajine je na pogovor poklicalo češkega odpravnika poslov, potem ko je predsednik češkega poslanskega doma Tomio Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kijevsko vlado. Okamura je kabinet predsednika Volodimirja Zelenskega označil za "hunto" in se izrekel proti nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, kar je sprožilo buren odziv ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasilija Zvariča. Slednji je javno izrazil svoje ogorčenje, kar pa je češka stran ocenila kot kršitev diplomatskega etiketa. Češki zunanji minister Petr Macinka se je v ponedeljek sestal z veleposlanikom Zvaričem, da bi razpravljala o nastali situaciji. Macinka je poudaril, da srečanje ni bilo uraden poziv na zagovor, temveč delovni sestanek, na katerem so obravnavali razpoloženje dela češke družbe in vprašanja financiranja ukrajinskih oboroženih sil. Češki premier Andrej Babiš je bil do ravnanj ukrajinskega diplomata kritičen in je izjavil, da jih veleposlanik nima kaj učiti, hkrati pa je zagotovil, da češka zunanja politika ostaja prozahodna in trdna v svojih zavezništvih. Diplomatska napetost se odraža tudi v napovedanih nadaljnjih pogovorih med češkim in ukrajinskim zunanjim ministrom.

V Nemčiji so pridržali nekdanjega poslanca ukrajinske vrhovne rade Ruslana Demčaka, ki je bil član bloka nekdanjega predsednika Petra Porošenka. Demčak se je na begu pred ukrajinskimi pravosodnimi organi nahajal zaradi obtožb o pranju denarja in nezakonitih manipulacijah na borznem trgu. Kot je sporočilo državno tožilstvo Ukrajine, nemške oblasti zdaj obravnavajo zahtevo za njegovo izročitev domovini, kjer mu grozi kazenski pregon zaradi finančnih kaznivih dejanj. Preiskava, ki jo vodi ukrajinski državni preiskovalni urad (DBR), temelji na sumu, da je Demčak organiziral shemo za legalizacijo nezakonito pridobljenih sredstev preko zapletenih borznih operacij. Čeprav uradna sporočila sprva niso navajala imena, so ukrajinski mediji s sklicevanjem na vire v organih pregona potrdili, da gre za nekdanjega vplivnega politika. Primer predstavlja del širših prizadevanj Ukrajine za pregon korupcije in finančnega kriminala, ki ostajata ključna izziva na poti države k evropskim integracijam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje predsedniškega urada imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov je sprejel ponudbo predsednika in bo na tem vplivnem mestu nasledil Andrija Jermaka, ki je bil s položaja razrešen po vpletenosti v korupcijsko afero. Budanov je vojaško obveščevalno službo pod okriljem obrambnega ministrstva vodil od avgusta 2020 in velja za enega najtesnejših zaveznikov predsednika v času ruske agresije. Zamenjava na vrhu civilne administracije v Kijevu prihaja v ključnem trenutku vojne, ko se država spopada tako z vojaškimi izzivi na fronti kot z notranjepolitičnimi pritiski glede preglednosti delovanja državnih institucij. Imenovanje visokega vojaškega častnika na čelo kabineta nakazuje na nadaljnjo konsolidacijo moči znotraj varnostnih struktur in poudarja prioriteto obrambnih vprašanj v ukrajinski politiki. Jermakovo slovo označuje konec pomembnega obdobja, saj je veljal za ključno figuro pri oblikovanju zunanje politike in odnosov z zahodnimi zavezniki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo svojega urada imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (HUR). Budanow na položaju zamenjuje Andrija Jermaka, ki je bil zaradi obsežnega korupcijskega škandala in hišnih preiskav konec novembra prisiljen odstopiti. Jermak je do svoje odstavitve veljal za drugega najmočnejšega moža v državi, zato ta kadrovska poteza pomeni pomembno prerazporeditev moči v ukrajinskem političnem vrhu. Imenovanje Budanova na čelo predsedniškega urada prihaja v času, ko se Ukrajina še naprej spopada z rusko agresijo in notranjimi pritiski po reformah v boju proti korupciji. Kot nekdanji obveščevalec prinaša Budanov v urad vojaško-strateški pristop, kar odraža prednostne naloge Kijeva v trenutnih razmerah. Analitiki pričakujejo, da bo ta menjava vplivala na nadaljnjo koordinacijo med vojaškim in političnim vodstvom države.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje svojega kabineta imenoval Kyryla Budanova, dosedanjega načelnika ukrajinske vojaške obveščevalne službe (HUR). Odločitev je sledila nedavnemu odstopu vplivnega Andrija Jermaka, ki se je s položaja umaknil po preiskavi protikorupcijskih organov v ukrajinskem energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država v trenutnih razmerah prednostno posvetiti vprašanjem nacionalne varnosti in obrambe, kar opravičuje izbiro obveščevalca za vodenje civilnega urada. Budanov, ki velja za odločnega in nepopustljivega vojaškega stratega, je ponudbo po navedbah uradnih virov že sprejel. Njegov prihod na čelo predsedniškega urada pomeni pomemben premik v notranjem krogu Zelenskega, saj bo Budanov neposredno odgovoren za usklajevanje državne politike v času intenzivnih spopadov z Rusijo. Prejšnji vodja urada Jermak je po odstopu napovedal odhod na fronto, s čimer se je končalo obdobje njegovega močnega vpliva na ukrajinsko politiko, ki so ga v zadnjem času zasenčili očitki o korupciji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov je na tem ključnem položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je pred mesecem dni odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Odločitev o imenovanju prvega vojaškega častnika na čelo predsedniškega urada odraža novo prednostno usmeritev Kijeva v vprašanja varnosti, obrambe in mirovnih pogajanj v času, ko se ruska invazija približuje četrtemu letu trajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi diplomatskimi prizadevanji pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje vojne. V Kijevu so se v soboto zbrali svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, vključno s predstavniki Evropske unije in zveze Nato, da bi uskladili podrobnosti mirovnih predlogov in varnostnih jamstev. Hkrati so se na bojiščih nadaljevali srditi spopadi; analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar dodatno stopnjuje pritisk na ukrajinsko politično vodstvo. Medtem ko Zelenski krepi svojo ekipo, so ruske oblasti obtožile Ukrajino napada z droni v okupirani regiji Herson, v katerem naj bi umrlo 27 ljudi, kar so v Kijevu ostro zanikali.

V evropskih diplomatskih krogih so se okrepile razprave o vzpostavitvi mednarodne zaščitne misije, tako imenovane koalicije voljnih, ki bi v primeru morebitnega premirja zagotavljala varnost v Ukrajini. Načrti o mednarodnih enotah, ki bi nadzorovale upoštevanje dogovorov na terenu, postajajo vse bolj konkretni, čeprav uradne odločitve še niso bile sprejete. Pobuda temelji na zagotavljanju dolgoročne stabilnosti regije in preprečevanju ponovnih sovražnosti po morebitni prekinitvi ognja. Nemški kancler Olaf Scholz je že podal svoje stališče glede teh načrtov, pri čemer ostaja vprašanje obsega in sestave takšnih sil predmet intenzivnih pogajanj med zavezniki. Razprave o mirovnih silah so se sprva začele kot spekulacije, vendar trenutne geopolitične razmere silijo evropske voditelje k oblikovanju oprijemljivih varnostnih jamstev za Kijev. Takšna misija bi predstavljala pomemben premik v vlogi evropskih držav pri neposrednem zagotavljanju miru na ukrajinskih tleh po koncu aktivnih spopadov.

Rusija je uradno izrazila solidarnost z venezuelsko vlado in ljudstvom ter poudarila pravico države do samostojnega odločanja o svoji prihodnosti brez zunanjega vmešavanja. Moskva je pozdravila korake, ki jih je Caracas sprejel za zaščito državne suverenosti po nedavni ameriški vojaški operaciji. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva so zunanje intervencije nesprejemljive, rešitev krize pa je mogoča le preko notranjepolitičnega dialoga. Ruska stran je v torkovi izjavi ponovno obsodila uporabo sile in poudarila, da argumenti za vojaško posredovanje nimajo podlage v mednarodnem pravu. Diplomatska prizadevanja Moskve so usmerjena v stabilizacijo razmer v južnoameriški državi, kjer Rusija ohranja močne geostrateške in gospodarske interese. Odziv sledi dogodkom, ki so vključevali neposredno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike in zajetje venezuelskega vodstva, kar je povzročilo ostre odzive tudi v drugih delih sveta.

Francija, Velika Britanija in Ukrajina so podpisale izjavo o nameri o razvoju večnacionalnih sil kot varnostno jamstvo za Ukrajino po prekinitvi ognja. Steve Whitkopf je potrdil, da je dogovor o varnostnih jamstvih skoraj zaključen. Dogovor se nanaša na napotitev vojakov v Ukrajino po prekinitvi ognja, vendar Rusija zavrača prisotnost tujih sil.

Italijanu so prepovedali vstop v Ukrajino za tri leta, potem ko se je sovoznica pritožila nad njegovimi proruskimi stališči in spoštovanjem do Putina. Prepoved so mu izrekli zaradi podpore Putinu in kritik Zelenskega.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozdravilo nastop funkcije nove pooblaščenke predsednika Venezuele Delcy Rodríguez in ji zaželelo uspeh pri njenem delu. Po navedbah tiskovne službe ministrstva v Moskvi Rusija podpira prizadevanja venezuelskih oblasti za zaščito državne suverenosti in nacionalnih interesov. V izjavi so poudarili, da prevzem dolžnosti s strani Rodríguezove simbolizira odločenost tamkajšnje vlade pri varovanju države pred zunanjimi pritiski. Miklavževo zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo pomen stabilnosti v tej latinskoameriški državi. Ruska diplomacija je izpostavila, da tesno spremlja notranjepolitično dogajanje v Venezueli in podpira legitimne institucije v njihovem boju za ohranitev neodvisnosti. Poteza Moskve potrjuje nadaljevanje tesnih diplomatskih in strateških vezi med državama, ki sta v preteklosti že večkrat sodelovali na področju energetike in obrambe.

Romunski predsednik Nicușor Dan je med potovanjem v Pariz z vojaškim letalom izjavil, da trenutno ni primeren čas za nakup predsedniškega letala. Omenil je tudi, da je bil med 4,5-urnim letom odrezan od dogajanja v Romuniji. Poleg tega je delil informacijo, da za božič vedno je fižol s kolenico.

Litovske oblasti so sprožile uradni postopek preverjanja dovoljenja za stalno prebivanje ruskega opozicijskega politika Leonida Volkova, nekdanjega tesnega sodelavca pokojnega Alekseja Navalnega. Oddelek za migracije je od službe za državno varnost zahteval oceno, ali Volkove izjave predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu v državi. Povod za preiskavo so bile objavljene zasebne komunikacije, v katerih se je Volkov odzval na domnevno smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK). Volkov je v sporni korespondenci Kapustina označil za nacista, čigar obstoj naj bi koristil kremeljski propagandi, ob tem pa kritično ocenil tudi ukrajinske uradnike, vključno z nekdanjim vodjem obveščevalne službe Kirilom Budanovom. Čeprav se je kasneje izkazalo, da je bila smrt Kapustina zrežirana, so litovski organi ocenili, da so takšne izjave lahko sporne z vidika varnostne politike države. Če bo ugotovljeno, da Volkov predstavlja varnostno tveganje, mu po litovski zakonodaji grozi preklic dovoljenja za bivanje in izgon iz države.

Nemška vlada je ostro obsodila izjave podpredsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je nemškega kanclerja Friedricha Merza označil za neonacista in namignil na možnost njegove ugrabitve. Medvedjev je v intervjuju za rusko tiskovno agencijo TASS odgovarjal na vprašanja o ameriškem posredovanju v Venezueli in morebitnih podobnih operacijah v drugih državah, pri čemer je grožnje naperil neposredno proti voditelju Nemčije. Nemške oblasti so takšno retoriko označile za nesprejemljivo in jo zavrnile kot del kremljevske propagandne strategije. Analitiki in tiskovni predstavniki v Berlinu poudarjajo, da gre pri tovrstnih izjavah za cenen politični teater, namenjen predvsem notranji ruski javnosti. Kljub temu nemška diplomacija dogodek obravnava z vso resnostjo, saj gre za neposreden napad na integriteto najvišjih državnih predstavnikov. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Berlinom in Moskvo, ki so se drastično poslabšali po začetku ruske agresije na Ukrajino. Friedrich Merz se na osebne žalitve in grožnje ni neposredno odzval, vladni predstavniki pa so poudarili, da takšne provokacije ne bodo vplivale na nemško zunanjo politiko.

V noči s 5. na 6. januar so ukrajinske oborožene sile izvedle napad na Center za nadarjene otroke in ustvarjalno mladino, ki se nahaja na Arabatski sipini v regiji Herson. O incidentu je prvi poročal guverner regije Vladimir Saldo, ki je prek družbenega omrežja Telegram sporočil, da je bil objekt tarča obsežnega napada. Po navedbah ruskih oblasti v regiji so ukrajinske formacije izstrelile več projektilov na izobraževalno ustanovo, kar naj bi bil del širše ofenzive na tem območju. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in nenehnih spopadov vzdolž frontne črte v južni Ukrajini. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode v prvih poročilih niso bile podane, so ruski viri dogodek označili za nameren napad na civilno infrastrukturo. Ukrajinska stran se na navedbe o napadu na otroški center še ni uradno odzvala, običajno pa tovrstne operacije utemeljujejo z uničevanjem logističnih vozlišč ali oporišč ruske vojske. Dogodek dodatno zaostruje humanitarne razmere v okupiranem delu regije, kjer civilni objekti pogosto postanejo prizorišče vojaških dejavnosti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da je Francija pripravljena napotiti več tisoč vojakov v Ukrajino po morebitnem podpisu sporazuma o prekinitvi ognja. Ukrajina, Velika Britanija in Francija so podpisale deklaracijo o nameri razmestitve mednarodnih sil v Ukrajini po koncu vojne. Macron je tudi ocenil, da bo ukrajinska vojska po koncu konflikta štela 800.000 vojakov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na ločenih sestankih srečal z generalmajorjem Službe varnosti Ukrajine (SBU) Oleksandrom Pokladom in brigadnim generalom Denisom Kilimnikom. Zelenski je med pogovori Kilimnika, ki zaseda položaj prvega namestnika vodje Centra za specialne operacije "A", javno izpostavil kot enega izmed ključnih organizatorjev ukrajinskih napadov na ozemlju Ruske federacije. Srečanja so bila namenjena razpravi o tekočih in prihodnjih operacijah ukrajinskih obveščevalnih služb v okviru trajajočega konflikta. Uradni Kijev s temi pogovori krepi podobo aktivnega vojaškega načrtovanja in neposredne vpletenosti predsednika v strateške odločitve varnostnih organov. Izpostavitev Kilimnikove vloge pri napadih na rusko ozemlje pomeni redko neposredno priznanje ukrajinskega vrha o vpletenosti visokih častnikov v operacije čez mejo, ki so za Rusijo strateško in politično občutljive. Namen tovrstnih objav je tudi dvig morale ukrajinskih sil in javno priznanje zaslug obveščevalnim strukturam, ki delujejo v zaledju sovražnika.

Ukrajinski predsednik Zelenski je zamenjal vodjo varnostne službe v sklopu kadrovskih sprememb pred obiskom Pariza. Hkrati je prišla na dan informacija, da naj bi Rusija ponudila menjavo Venezuele za proste roke v Ukrajini, kar je razkril nekdanji uradnik Trumpove administracije.

Po poročanju nemškega časnika Berliner Zeitung je ruska specialna vojaška operacija v Ukrajini povzročila udarec Evropski uniji, saj izjave evropskih voditeljev niso prinesle pričakovanih rezultatov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru napovedal teden intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi doseči pravičen konec vojne z Rusijo. Načrtovana so srečanja po Evropi, katerih namen je krepitev ukrajinske obrambe in iskanje diplomatskih rešitev, čeprav podrobnosti o točnih lokacijah in terminih uradno še niso bile razkrite. Zelenski je poudaril, da se Ukrajina pripravlja na dva možna scenarija: diplomatsko pot ali nadaljevanje aktivne obrambe, če pritisk mednarodnih partnerjev na Rusijo ne bo zadostoval za prekinitev agresije. V sklopu teh prizadevanj so se načelniki generalštabov zavezniških držav danes sestali v Kijevu, kjer so razpravljali o prihodnji vojaški podpori in strateški usmeritvi države. Že v dneh pred tem so se v ukrajinski prestolnici srečali svetovalci za nacionalno varnost iz 14 držav Evropske unije in Kanade. Diplomatski niz se bo nadaljeval v Parizu, kjer bo koalicija pod vodstvom Francije in Velike Britanije pregledala rezultate kijevskih pogovorov. Kljub diplomatskim premikom pa so razmere na fronti ostale napete; ukrajinski generalštab je poročal o 154 spopadih v enem dnevu, pri čemer so bile ruske sile najaktivnejše na območjih Pokrovska in Guljajpolja.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ZDA predali podatke, pridobljene z analizo ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki je bil 29. decembra sestreljen v Novgorodski oblasti in naj bi bil usmerjen v enega od objektov rezidence Vladimirja Putina. Po trditvah ruskih oblasti so iz drona pridobili datoteko z načrtovanim potekom leta. Ameriška obveščevalna služba, po poročanju WSJ, ni potrdila ruskih navedb o ukrajinskem napadu na rezidenco.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je izjavil, da je bilo nedavno imenovanje vodje ukrajinske obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova na položaj vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega izvedeno po neposrednem navodilu Velike Britanije. Mirošnik je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS poudaril, da so odločitev sprožili tuji pokrovitelji v Londonu, ki naj bi imeli po njegovih besedah ključen vpliv na kadrovske premike znotraj ukrajinskega političnega vrha. Ruski uradnik je trdil, da takšne poteze kažejo na stopnjo odvisnosti Kijeva od zahodnih zaveznikov, zlasti Združenega kraljestva. Budanov, ki ga ruske oblasti sicer uvrščajo na seznam teroristov in ekstremistov, velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem aparatu. Njegov prestop na politično funkcijo v urad predsednika po mnenju ruskih predstavnikov pomeni dodatno krepitev vpliva obveščevalnih struktur in njihovih tujih partnerjev na vodenje države.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je indijskim državljanom svetovalo, naj se izogibajo nenujnim potovanjem v Iran zaradi nedavnih dogodkov in protestov. Tiste, ki že živijo v Iranu z vizumi za prebivanje, so pozvali, naj se registrirajo na indijskem veleposlaništvu, da bi jim lahko zagotovili pomoč in informacije.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

V ukrajinski prestolnici Kijev je prišlo do eksplozije terenskega vozila, v kateri je bil ranjen pripadnik ukrajinskih oboroženih sil. Incident se je zgodil v Obolonskem okrožju na ulici Herojev Dnipra, ko je vojak poskušal odpreti prtljažnik svojega avtomobila. Kijevsko mestno tožilstvo je dogodek uradno okvalificiralo kot teroristično dejanje in sprožilo preiskavo po ustreznih členih kazenske zakonodaje. Vojak je v eksploziji utrpel številne poškodbe zaradi drobcev, vendar njegovo življenje ni neposredno ogroženo. V času incidenta je bila v neposredni bližini vozila tudi ženska, ki pa v eksploziji ni bila ranjena. Identitete vojaka in morebitnih osumljencev oblasti zaradi poteka preiskave še niso razkrile. Gre za enega v nizu napadov na vojaško osebje v zaledju bojišč, kar povečuje varnostno napetost v prestolnici.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je izdalo nujno opozorilo, v katerem svoje državljane poziva, naj nemudoma zapustijo ozemlje Ruske federacije. State Department je s tem podaljšal že obstoječe varnostno opozorilo za Američane, ki se še nahajajo v državi. Po poročanju televizijske mreže Fox News ameriška vlada v uradnem dokumentu poudarja resnost varnostnih razmer in državljanom svetuje nujno vrnitev v domovino. Poziv k umiku ne vključuje le turistov in poslovnežev, temveč tudi ameriške športnike, ki delujejo v Rusiji. Takšni ukrepi so del širšega prizadevanja ameriške administracije, da zaščiti svoje državljane pred morebitnimi tveganji, ki so se v regiji stopnjevala v zadnjem obdobju. Ameriško veleposlaništvo v Moskvi je podobna priporočila sicer prvič podalo že leta 2022, vendar tokratno obvestilo prinaša dodatno stopnjo nujnosti.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v četrtek, 1. januarja, v osmih urah uspešno prestregle in uničile 58 ukrajinskih brezpilotnih letal. Operacija je potekala med 8.00 in 16.00 po moskovskem času, droni pa so bili nevtralizirani nad različnimi ruskimi regijami, vključno z akvatorijem Azovskega morja. Po navedbah uradnih virov je bilo nad enim samim območjem uničenih 24 letalnikov. Napad z droni predstavlja nadaljevanje intenzivnih zračnih operacij na obmejnih in notranjih območjih Ruske federacije, ki so se v zadnjih mesecih močno okrepile. Ruska stran trdi, da so bili vsi letalniki tipa BPL (brezpilotno letalno plovilo) prestreženi s strani dežurnih enot, še preden bi lahko dosegli svoje cilje. Kljub visokemu številu sestreljenih dronov ministrstvo v prvem poročilu ni navedlo informacij o morebitni gmotni škodi ali žrtvah na tleh. Strategija uporabe dronov ostaja ključen element ukrajinskih prizadevanj za prenos vojaških dejavnosti na rusko ozemlje, medtem ko Rusija še naprej krepi svojo obrambno mrežo nad ključnimi strateškimi točkami.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Rusko veleposlaništvo v Jemnu je potrdilo, da prejema številne prošnje ruskih turistov, ki zaradi omejitev v letalskem prometu ne morejo zapustiti otoka Sokotra. Prizadevajo si najti način za evakuacijo ruskih državljanov z otoka in o tem obveščajo javnost preko svojega Telegram kanala.

Ruska vojska je posodobila svoja brezpilotna letala Geran-2, ki so jih opremili s protiletalskimi raketami kratkega dosega Igla, so poročali tuji vojaški analitiki. Po navedbah ameriške revije Military Watch Magazine ta nadgradnja predstavlja novo in neposredno grožnjo ukrajinskim zračnim silam, saj brezpilotniki zdaj lahko napadajo zračne cilje v načinu zrak-zrak. Gre za pomemben premik v taktiki uporabe dronov kamikaz, ki so bili prej namenjeni zgolj uničevanju kopenskih ciljev in infrastrukture. Analitiki opozarjajo, da bi vključitev raket Igla na platformo Geran-2 lahko resno otežila delo ukrajinskim helikopterskim enotam in operaterjem lastnih brezpilotnih letal, ki poskušajo prestreči ruske napade. Takšna tehnološka prilagoditev ruskim silam omogoča večjo prožnost na bojišču in otežuje obrambo ukrajinskega zračnega prostora. Modernizacija se izvaja v času, ko Rusija pospešeno povečuje proizvodnjo oborožitvenih sistemov za dolgotrajno vojskovanje v Ukrajini.

V ruski regiji Voronež je bil v torek, 6. decembra 2026, začasno ustavljen železniški promet na odseku Jevdakovo–Saguni zaradi poškodb železniške infrastrukture. Po navedbah tiskovne službe Jugovzhodne železnice (JuVŽD) so poškodbe kontaktne mreže in tirov povzročili ostanki sestreljenega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki so padli na območje proge ob 3. uri in 2 minuti po lokalnem času. Zaradi incidenta so zabeležili večje zamude potniških vlakov, ki so namenjeni v Moskvo in iz nje. Ruske tehnične službe so nemudoma začele popravila na poškodovanem odseku in po nekaj urah ponovno vzpostavile prevoznost proge. Ruski uradniki so potrdili, da je bila infrastruktura tarča napada, vendar so poudarili, da so sistemi zračne obrambe letalnik uspešno prestregli, škoda pa je nastala zgolj zaradi padajočih delov uničenega objekta. V incidentu po trenutnih podatkih ni bilo žrtev med potniki ali železniškim osebjem.

Ruske sile protizračne obrambe so v noči na 6. januar 2026 preprečile napad ukrajinskih brezpilotnih letal na pet okrožij v Rostovski oblasti. Po navedbah guvernerja regije Jurija Sljusarja so droni delovali nad mestom Kamensk ter v okrožjih Čertkovo, Tarasov, Bokov in Šolohov. Ruska stran je poročala, da so bila vsa vpletena letala bodisi uničena bodisi elektronsko onemogočena, kar je preprečilo večjo škodo na tleh. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ukrajinskih napadov na rusko ozemlje, s katerimi Kijev cilja na logistična in energetska vozlišča v bližini meje. Gre za že drugi večji incident v tej regiji v zadnjih dneh, kar kaže na povečano intenzivnost zračnih operacij na obmejnih območjih. Lokalni organi so potrdili, da so enote Ministrstva za obrambo Ruske federacije uspešno nevtralizirale grožnjo, medtem ko o morebitnih žrtvah ali poškodbah kritične infrastrukture v uradnih izjavah niso poročali.

Guverner Hersonske oblasti Vladimir Saldo je napovedal postavitev spominskega obeležja v naselju Horli v spomin na osebe, ki so izgubile življenje v napadu ukrajinskih oboroženih sil. Saldo je dogodek označil za teroristično dejanje, vendar neodvisnih potrditev o naravi napada ali natančnem številu žrtev trenutno ni na voljo. Spomenik bo po besedah lokalnih oblasti stal v samem naselju, ki se nahaja na obali Črnega morja. Gradnja memoriala je del širših prizadevanj proruske administracije za obeleževanje dogodkov med trajajočimi spopadi v regiji. Kot poročajo ruski viri, vključno z agencijo RIA Novosti, bo projekt financiran s strani regionalnih oblasti. Gre za nadaljevanje politike vzpostavljanja simbolnih obeležij na območjih pod ruskim nadzorom, s katerimi oblasti krepijo svoj narativ o naravi vojne v Ukrajini.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je javno izpostavil neučinkovitost ruskih sistemov zračne obrambe, ki so nameščeni v Venezueli. Po nedavnem ameriškem letalskem napadu na cilje v tej latinskoameriški državi je Hegseth poudaril, da ruska tehnologija, ki bi morala varovati venezuelski zračni prostor, ni izpolnila pričakovanj oziroma ni preprečila operacije sil Združenih držav Amerike. Minister je v svojih izjavah neposredno naslovil kakovost ruske vojaške opreme in dejal, da se omenjeni sistemi niso izkazali za učinkovite. Njegovi komentarji so sledili analizi operativnih podatkov po napadu, ki so potrdili, da venezuelska obramba ni uspela pravočasno zaznati ali nevtralizirati ameriških zračnih sil. S tem je Washington poslal jasno sporočilo o tehnološki premoči zahodnega orožja nad ruskimi obrambnimi sistemi, ki jih Ruska federacija prodaja svojim zaveznikom po svetu. Dogodek dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom ter hkrati postavlja pod vprašaj zanesljivost ruske vojaške pomoči v regiji.

Oblasti v ruski republiki Tatarstan so s 1. januarjem 2026 znatno povišale enkratna finančna nadomestila za posameznike, ki sklenejo pogodbo z ministrstvom za obrambo Ruske federacije za sodelovanje v t. i. specialni vojaški operaciji v Ukrajini. Skupni znesek izplačila po novem znaša 2,9 milijona rubljev, kar vključuje 2,5 milijona rubljev iz republiškega proračuna in 400.000 rubljev s strani ruskega obrambnega ministrstva. Povišanje velja tako za vojake, ki se napotijo na območje spopadov, kot za pripadnike novonastalih vojaških formacij. Novico je potrdila regionalna organizacija DOSAAF, ki navaja, da so se izplačila povečala z namenom spodbujanja vstopa v vojaško službo. Gre za nadaljevanje trenda v ruskih regijah, kjer lokalne oblasti z visokimi denarnimi zneski poskušajo zapolniti potrebe po vojaškem osebju brez razpisovanja splošne mobilizacije. Tatarstan se s tem ukrepom uvršča med ruske regije z najvišjimi denarnimi spodbudami za pogodbene vojake, kar kaže na stopnjevanje prizadevanj za novačenje novih sil za potrebe fronte v Ukrajini.

Glavni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Oleksander Sirski je po poročanju nekaterih medijev organiziral in plačal zdravljenje svojega očeta v zasebni kliniki v Podmoskovju. Stanislav Sirski, ki trpi za težko boleznijo, naj bi bil v rusko zdravstveno ustanovo napoten v času novoletnih praznikov, da bi mu zagotovili stalno in kakovostno nego. Poročila navajajo, da je general Sirski osebno poravnal stroške storitev zasebnega medicinskega centra v državi, s katero je Ukrajina v vojni. Informacije o domnevnih finančnih transakcijah in logistični pomoči družinskim članom v Rusiji so sprožile številna vprašanja o zasebnih povezavah vrha ukrajinske vojske z Rusko federacijo. Kljub uradnemu položaju in odgovornostim, ki jih ima Sirski v Kijevu, njegovi sorodniki še vedno prebivajo na ruskem ozemlju, kar povečuje kompleksnost njegovega osebnega položaja v času trajajočih sovražnosti. Navedbe o ponovnem plačilu zdravstvenih storitev nakazujejo na redne stike med poveljnikom in njegovo družino v Rusiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem nagovoru naznanil, da Kijev pripravlja dva možna scenarija za razvoj dogodkov in prihodnjo ureditvijo konflikta z Rusijo. Čeprav podrobnosti obeh načrtov niso bile javno razkrite, je ukrajinski voditelj poudaril, da se država aktivno pripravlja na prihajajoči diplomatski teden, ki bo namenjen vprašanju ukrajinske krize. Napovedi o pripravi novih strategij prihajajo v času povečanih mednarodnih prizadevanj za stabilizacijo razmer. Zelenski je ob tem poudaril pomen diplomatskih poti in usklajevanja s partnerji, medtem ko se na terenu varnostne razmere še naprej zaostrujejo. Ukrajinska stran s temi koraki nakazuje pripravljenost na različne izide, odvisno od podpore mednarodne skupnosti in pripravljenosti Rusije na pogajanja. Ti diplomatski premiki se dopolnjujejo s prejšnjimi izjavami o novih priložnostih za mir, hkrati pa odražajo nujnost iskanja rešitev po večletnih spopadih. Razvoj dogodkov v naslednjih dneh bo ključen za razumevanje, kateri izmed pripravljenih scenarijev bo dobil prednost v mednarodnem prostoru.

V vasi Vinkovo v okrožju Mukačevo na zahodu Ukrajine se je v petek, 5. januarja, zgodila tragična nesreča, v kateri je izgubila življenje osemletna deklica. Po prvotnih ugotovitvah lokalnih preiskovalcev je na otroka, ki se je igral v bližini doma, padlo drevo. Drevo je v tistem trenutku podiral družinski znanec, ki je opravljal dela v neposredni bližini stanovanjske hiše. Ukrajinski preiskovalni organi so nemudoma pričeli z ugotavljanjem vseh okoliščín dogodka, da bi opredelili morebitno kazensko odgovornost osebe, ki je izvajala sečnjo. Deklica je zaradi hudih poškodb umrla na kraju nesreče, kljub poskusom pomoči. Tragedija je pretresla lokalno skupnost, policija pa primer obravnava kot nesrečo s smrtnim izidom zaradi nepravilnega ravnanja pri nevarnih opravilih.

V starosti 67 let je na svojem domu v kraju Coxsackie v zvezni državi New York nenadoma umrl ameriški komik in nekdanji televizijski voditelj, ki je bil javnosti najbolje poznan po svojem delu pri oddaji Late Show. Novico o njegovi smrti so potrdili lokalni viri, podrobnosti o vzroku smrti pa za zdaj ostajajo neznane. Pokojni voditelj je pustil pomemben pečat v ameriški pozni večerni televizijski kulturi, kjer je s svojim slogom in humorjem zaznamoval določeno obdobje televizijske zabave. Njegova nenadna smrt je presenetila tako oboževalce kot kolege iz industrije zabave, ki so se mu že začeli poklanjati na družbenih omrežjih. Dogodek pomeni izgubo uveljavljenega imena na področju komedije in televizijske produkcije v Združenih državah Amerike.

Simone Mazaltarim, znana kot Rébecca, soproga francoskega šansonjerja Pierra Perreta, je umrla v noči iz sobote na nedeljo. S Pierrom Perretom sta bila poročena od leta 1962.

V Rostovski regiji se je število poškodovanih v prometni nesreči povečalo na štiri. Policija je aretirala voznika tovornjaka Mercedes, domnevnega povzročitelja množičnega trčenja na avtocesti M-4 "Don" v okrožju Aksaj, v katerem so umrle štiri osebe. Po predhodnih ugotovitvah je do nesreče prišlo zaradi kršitve prometnih pravil s strani voznika tovornjaka.

Ugotovljeno je bilo, da je bil vzrok za smrtonosni požar v vasi Suntar v Jakutiji, v katerem je umrlo pet ljudi, med njimi trije otroci, okvara na električni napeljavi.

Na zvezni avtocesti M-4 Don v bližini naselja Krasni Kolos v Rostovski oblasti se je 4. januarja zgodila huda prometna nesreča, v kateri so umrle štiri osebe, dve pa sta bili poškodovani. Po navedbah ruskega ministrstva za izredne razmere je bilo v verižno trčenje vpletenih pet osebnih vozil in eno tovorno vozilo. Nesreča se je pripetila na 1042. kilometru omenjene prometnice v okrožju Aksaj. Na prizorišče so nemudoma napotili reševalne ekipe, pri odstranjevanju posledic nesreče pa je sodelovalo 13 strokovnjakov in štiri enote tehnične opreme ministrstva. Gre za eno izmed večjih prometnih nesreč v Rusiji v zadnjem obdobju, saj so podobni incidenti s smrtnimi žrtvami v regiji in širše v državi razmeroma pogosti, zlasti v zimskem času, ko so vozne razmere zahtevnejše.

V prvih dveh dneh novega leta je v prometnih nesrečah na Tajskem umrlo približno 120 ljudi, med njimi tudi ruski državljan. Še en ruski državljan je bil v nesreči poškodovan.

V vasi Kutjino blizu Podolska v moskovski regiji je v jutranjih urah 3. januarja izbruhnil uničujoč požar v zasebni stanovanjski hiši. Po poročanju lokalnih oblasti in ruskih medijev so v ognjenih zubljih življenje izgubili trije ljudje, in sicer 65-letni moški ter dva mladoletna otroka. Hiša je bila v požaru popolnoma uničena, gasilci pa so ob prihodu na prizorišče lahko le še potrdili smrt omenjenih oseb. Preiskovalci vzrok požara še ugotavljajo, vendar prve informacije kažejo na morebitne težave z ogrevalnim sistemom ali električno napeljavo, kar je v zimskem času v teh predelih pogost razlog za podobne tragedije. Dogodek je sprožil nov val razprav o požarni varnosti v ruskih podeželskih naseljih, kjer se prebivalci pogosto zanašajo na lastne vire ogrevanja.

V Parizu je bila ustanovljena koordinacijska skupina za zagotavljanje operativnega sodelovanja med državami koalicije voljnih, ZDA in Ukrajino. Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da bo za dosego miru v Ukrajini potrebno soglasje Kijeva in držav EU, ki ga podpirajo, za določene kompromise. Posebni odposlanec ZDA Steve Uitkoff je izrazil upanje, da bo glede ukrajinskega konflikta mogoče doseči kompromis o ozemeljskem vprašanju.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so v Parizu podpisali izjavo o nameri za napotitev večnacionalnih sil v Ukrajino, ki bi služile kot varnostno jamstvo po sklenitvi morebitnega premirja. Sporazum, ki ga je podprlo 35 držav v okviru t. i. koalicije voljnih, predvideva vzpostavitev vojaških središč pod ameriškim vodstvom za spremljanje prekinitve ognja. Britanski premier Starmer je poudaril, da bodo britanske in francoske sile ključne pri zagotavljanju stabilnosti in preprečevanju morebitne ukrajinske kapitulacije pod pogoji Moskve. Ameriška delegacija pod vodstvom Steva Witkoffa in Jareda Kushnerja je izrazila optimizem glede dokončanja varnostnih protokolov, pri čemer so poudarili, da ostaja glavno odprto vprašanje le še razmejitev ozemlja. Kljub ambicioznim načrtom pa uresničitev sporazuma ostaja negotova, saj Rusija ostro zavrača kakršno koli prisotnost tujih vojaških sil na ukrajinskih tleh. Načrt predvideva, da bodo zahodne sile v Ukrajino vstopile šele po uradni prekinitvi sovražnosti, z namenom zagotavljanja dolgoročnega miru in gospodarske blaginje v regiji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so v Parizu podpisali izjavo o nameri za vzpostavitev večnacionalne vojaške sile v Ukrajini. Ta pobuda, poimenovana 'zveza voljnih', predvideva napotitev enot po morebitni sklenitvi dogovora o premirju ali mirovnega sporazuma z Rusijo. Glavni namen teh sil bo zagotavljanje varnostnih jamstev in podpora pri prenovi ukrajinskih oboroženih sil, kar naj bi preprečilo nove konflikte. Podpisniki so poudarili, da je dejanska napotitev vojakov pogojena z jasnimi ameriškimi varnostnimi jamstvi in stabilno prekinitvijo ognja. Načrt predvideva, da bi večnacionalna sila služila kot varovalka stabilnosti v regiji, medtem ko bi se ukrajinska vojska posodobila po zahodnih standardih. Čeprav podrobnosti o številu vojakov še niso znane, gre za pomemben premik v evropski obrambni strategiji glede vojne v Ukrajini, ki bi lahko vključeval tudi druge zaveznice.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko je sporočil, da sta se današnje seje odbora udeležila zunanji minister in namestnik ministra za notranje zadeve. Glavni temi pogovorov sta bili analiza trenutnih varnostnih razmer v Iranu ter spremljanje političnih pretresov v Venezueli. Oblasti so ob tem zagotovile, da je varnost v državi stabilna in pod nadzorom. Na področju zunanje politike je bilo izpostavljeno krepitev strateškega sodelovanja na osi Iran-Rusija-Kitajska, kar Teheran vidi kot ključen dejavnik za regionalno stabilnost. Glede odnosov z Washingtonom je tiskovni predstavnik poudaril, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja z Združenimi državami Amerike. Kljub temu je pustil odprta vrata za morebitne prihodnje stike, če bi državni vrh ocenil, da je takšna priložnost v skladu z nacionalnimi interesi.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil vrha o Ukrajini v Parizu, kjer je v imenu predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana izpostavil varnost v Črnem morju kot strateško prioriteto svoje države. Srečanje, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron, je združilo več kot 30 držav v okviru tako imenovane koalicije voljnih pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Fidan je na srečanju ponovil stališče Ankare o nujnosti sprejetja konkretnih in k rezultatom usmerjenih ukrepov za končanje vojne v Ukrajini. Turška delegacija je poudarila, da stabilnost v črnomorski regiji ostaja ključna za mednarodno varnost in nemoten pretok surovin. Poleg varnostnih vprašanj je turški minister izpostavil tudi pripravljenost države za posredovanje pri doseganju trajnega miru. Ankara si že od začetka konflikta prizadeva za ravnotežje med svojo vlogo v zvezi Nato in ohranjanjem odprtih komunikacijskih kanalov z obema vpletenima stranema, s čimer želi preprečiti nadaljnjo eskalacijo v svoji neposredni bližini.

Nove ruske rakete in napadi z droni so ponovno ciljali na Kijev in njegovo okolico, pri čemer sta umrli dve osebi. Zračni alarmi so se oglasili po celotnem ozemlju, vojska pa je opozorila na številna gibanja ruskih raket in dronov. V okolici ukrajinske prestolnice so napadi zahtevali posredovanje reševalnih služb, pri čemer je ena oseba umrla, tri pa so bile ranjene v zasebni kliniki.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zavrnil obtožbe Donalda Trumpa o povezavi s trgovino z drogami, potem ko je Trump Kolumbiji zagrozil z vojaškim posredovanjem. Trump je tudi opozoril Iran, da bo močno prizadet, če bo prišlo do nadaljnjih ubojev protestnikov. Poleg tega je Trump dejal, da Grenlandija nujno potrebna ZDA. Elon Musk pa je objavil fotografijo večerje s Trumpom in njegovo ženo Melanio.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem javnem nastopu poudaril, da se v odnosih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ne sooča s strahom. Trump je v izjavi, ki jo je prenašala Bela hiša, zavrnil kakršne koli osebne zadržke do ruskega voditelja, s katerim je v zadnjem obdobju vzpostavil intenziven diplomatski dialog glede reševanja konflikta v Ukrajini. Poleg razprav o varnostni arhitekturi v Evropi je Trump pojasnil, da v pogovorih s Putinom nista obravnavala razmer v Venezueli. Ta informacija je ključna za razumevanje prednostnih nalog ameriške zunanje politike, saj kaže na to, da so trenutna prizadevanja administracije skoraj v celoti usmerjena v stabilizacijo razmer na evropskih tleh in morebitno sklenitev mirovnega sporazuma med Moskvo in Kijevom. Trumpova retorika ostaja samozavestna, kljub preteklim kritikam glede njegovega odnosa do Kremlja.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno stopnjeval napetosti v mednarodni trgovini z napovedjo možnega povišanja carin na indijsko blago. Razlog za morebitne nove omejitve je indijsko vztrajanje pri nakupih ruske nafte, kar Washington vidi kot neskladje s svojo zunanjo politiko in prizadevanji za mir v Ukrajini. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike zaradi njegove carinske politike postale močnejše in bolj spoštovane, hkrati pa je Indijo pozval k omejitvi nakupov energentov iz Rusije. Predsednik je v ponedeljek objavil, da bodo skupni prihodki iz naslova carin presegli 600 milijard dolarjev. Po njegovih besedah ta sredstva krepijo ameriško gospodarstvo, ki po nekaterih kazalnikih presega ostale države skupine G7. Kljub optimizmu administracije pa kritiki in nekateri kmetijski sektorji opozarjajo na negativne posledice trgovinskih vojn, zlasti na povračilne ukrepe drugih držav, ki bi lahko prizadeli ameriški izvoz in povečali stroške za domače potrošnike.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javno pozval vodstvo ruskega energetskega giganta Gazprom k hitremu dokončanju pogodbe o prodaji večinskega lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) madžarski naftni družbi MOL. Ta poteza je po Vučićevih besedah nujna za zaščito podjetja pred zaostrovanjem mednarodnih sankcij, ki so uperjene proti ruskim podjetjem in posredno ogrožajo stabilnost srbskega energetskega trga. Dogovor o prenosu lastništva med ruskim Gazpromom in madžarskim Molom bi NIS-u omogočil nemoteno poslovanje v okviru evropske energetske infrastrukture, saj bi se s tem podjetje otreslo statusa subjekta pod ruskim nadzorom. Predsednik Vučić je ob tem izpostavil, da je hitra izvedba transakcije ključna za zagotavljanje nemotene oskrbe z derivati in za preprečitev morebitnih zastojev v rafineriji v Pančevu, ki bi se lahko spet pojavili zaradi omejitev pri dobavi surove nafte.

Združene države Amerike so srbski naftni družbi NIS, ki je v večinski lasti ruskih podjetij, podelile začasno licenco za delovanje. Odločitev, ki jo je v sredo potrdil srbski minister za energijo, podjetju omogoča ponovno vzpostavitev proizvodnje, ki je bila pred tem ovirana zaradi ameriških sankcij proti ruskim subjektom. Licenca velja do 23. januarja, kar podjetju zagotavlja kratek operativni okvir za nemoteno poslovanje kljub širšim omejitvam. Ta poteza Washingtona predstavlja določen odmik od stroge politike sankcioniranja podjetij z ruskim kapitalom. NIS, ki velja za ključni steber srbskega energetskega sektorja, je pod nadzorom Moskve, zaradi česar so bili njegovi procesi dobave in prodaje pod nenehnim pritiskom mednarodne skupnosti. Začasna odobritev bo srbskemu gospodarstvu omogočila kratkoročno stabilizacijo na področju oskrbe z naftnimi derivati, hkrati pa v mednarodnih krogih sproža vprašanja o doslednosti izvajanja sankcij proti Rusiji.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Skupina Opec+, ki jo vodita Savdska Arabija in Rusija, je na nedeljski videokonferenci sprejela odločitev o ohranitvi trenutnih omejitev proizvodnje nafte vsaj do aprila. Osem ključnih članic, med katerimi so poleg vodilnih še Irak, Združeni arabski emirati, Kazahstan, Alžirija, Oman in Kuvajt, je potrdilo, da bodo proizvodne kvote za februar in marec ostale nespremenjene. Odločitev o začasni prekinitvi načrtovanega povečanja črpanja v prvem četrtletju leta 2026 ostaja v veljavi, s čimer si organizacija prizadeva stabilizirati svetovne naftne trge. Srečanje ministrov za energijo v naftnem kartelu s sedežem na Dunaju je bilo osredotočeno na vzdrževanje ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Ta poteza je neposredno nadaljevanje strateških odločitev iz konca leta 2025, ko so se države članice prvič odzvale na nestanovitnost cen. Z ohranitvijo trenutne ravni ponudbe želi Opec+ preprečiti presežke na trgu, ki bi lahko povzročili dodaten padec cen surove nafte v luči negotovih globalnih gospodarskih razmer.

Naftna industrija Srbije (NIS) je sporočila, da jim je ameriško Ministrstvo za finance podaljšalo licenco, kar jim omogoča nadaljnje operativne aktivnosti, vključno s ponovnim zagonom rafinerije v Pančevu in uvozom surove nafte do 23. januarja 2026. Ta licenca omogoča opravljanje transakcij, ki sicer ne bi bile možne zaradi sankcij.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

Objavljen je bil videoposnetek Putinovega srečanja z vojaki, ki sodelujejo v posebni vojaški operaciji, med božičnim praznovanjem v cerkvi v moskovski regiji. Patriarh Kiril je vodil božično bogoslužje v katedrali Kristusa Odrešenika v Moskvi. Putin je pravoslavnim kristjanom in ostalim državljanom Rusije poslal božično voščilo.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Silia Flores sta bila po končani vojaški operaciji Združenih držav Amerike proti Venezueli pridržana in prepeljana v pripor v ZDA. Ameriško tožilstvo je proti Maduru v južnem okrožju New Yorka že vložilo obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma in zarote proti državi. Po besedah ameriškega senatorja Marca Rubia so se vojaške dejavnosti v državi že zaključile. Madridska vlada in vodstvo Mehike sta ostro obsodila ameriške letalske napade na Venezuelo, pri čemer so mehiški uradniki poudarili, da gre za kršitev 2. člena Ustanovne listine Združenih narodov. Ruska federacija je uradno pozvala k takojšnji izpustitvi predsednika Madura in njegove žene ter zahtevala pojasnila glede okoliščin njunega zajetja. Medtem ko so v ZDA operacijo označili za uspešen boj proti kriminalnim strukturam, so se v mednarodni skupnosti pojavili odzivi nezadovoljstva. Vodja španske stranke Podemos Ione Belarra je pozvala Španijo k prekinitvi diplomatskih odnosov z Washingtonom, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo. Napetosti v regiji ostajajo visoke, medtem ko svetovne velesile zavzemajo diametralno nasprotna stališča do legitimnosti ameriškega posredovanja v Caracasu.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev se je kritično in sarkastično odzval na nedavne ameriške zračne napade v Venezueli. Medvedjev je vojaško operacijo Združenih držav Amerike označil za "še en sijajen korak k Nobelovi nagradi za mir", s čimer je namigoval na neskladje med vojaškim posredovanjem in mirovnimi prizadevanji. Po njegovih besedah so ZDA izvedle operacijo v državi, ki za njihovo varnost ni predstavljala nobene neposredne grožnje. Ruski politik je ob tem izkoristil priložnost za primerjavo z vojno v Ukrajini. Pozval je ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj pokaže podobno stopnjo aktivnosti tudi v ukrajinskem konfliktu. Medvedjev je v svojih izjavah poudaril, da gre pri ameriških dejanjih v Južni Ameriki za vprašljiv primer mirovništva, ki po njegovem mnenju kaže na dvojne standarde v mednarodni politiki. Njegovi komentarji odražajo nadaljnje zaostrovanje retorike med Moskvo in Washingtonom glede vprašanj globalne varnosti in suverenosti držav.

Ukrajinske oborožene sile so po poročanju ruskih varnostnih virov izvedle prerazporeditev sil na severovzhodu države. Eden od bataljonov 1. tankovske brigade je bil podrejen poveljstvu 71. jegerske brigade, kar nakazuje na spremembo taktike in uporabo teh enot v vlogi jurišnih pehotnih skupin. Ta premestitev se je zgodila na območju Sumske oblasti, kjer se v zadnjem obdobju krepijo vojaške aktivnosti. Prerazporeditev specializiranih oklepnih enot v jurišne pehotne vloge po mnenju vojaških analitikov kaže na prilagajanje ukrajinske vojske razmeram na fronti, kjer primanjkuje pehote za ofenzivne operacije. Ruska stran pozorno spremlja te premike, saj Sumska oblast meji na rusko ozemlje in predstavlja strateško pomembno točko za morebitne vdore ali obrambne manevre obeh strani v konfliktu.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Venezuelska vlada zahteva dokaze, da je Maduro še živ. Ameriški zakonodajalci so se različno odzvali na napad in aretacijo.

Ameriške oborožene sile so v koordinirani vojaški operaciji, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah v soboto, izvedle obsežne letalske napade na Caracas in kopenski vdor, v katerem so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, označil za »briljanten uspeh« in potrdil, da sta bila zakonca Maduro s helikopterjem prepeljana na jurišno ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York. Venezuelsko prestolnico so stresle močne eksplozije, ki so ciljale vojaška letališča in komunikacijska središča, večji deli mesta pa so ostali brez električne energije. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je proti Maduru v New Yorku že vložena obtožnica, ki ga bremeni narkoterorizma, uvoza kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Donald Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale z Venezuelo in njenimi naftnimi viri, dokler ne bo mogoč varen prehod oblasti, hkrati pa je operacijo izkoristil za opozorilo mehhiškim oblastem glede delovanja tamkajšnjih narkokartelov. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z zaskrbljenostjo. Varnostni svet Združenih narodov se bo na nujni seji sestal v ponedeljek, medtem ko so Rusija in nekateri britanski poslanci dejanje označili za agresijo in kršitev mednarodnega prava. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem pozval ZDA h podobno odločnemu ukrepanju proti drugim diktatorjem.

Ukrajinska obveščevalna služba (GUR) je poročala, da naj bi Kremelj pripravljal provokacijo z velikim številom žrtev na verskem objektu. Poleg tega je GUR izvedla obveščevalsko prevaro.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost glede "nenormalne" situacije okoli ruskega naftnega tankerja "Mariner", ki naj bi ga v mednarodnih vodah severnega Atlantika preganjali ameriški in Natovi vojaški ladji, kar so označili za neutemeljeno pritiskanje na tanker, ki je oddaljen tisoče milj od ZDA. Rusija pozorno spremlja situacijo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi pripravljala sporazum o prostem združevanju z Grenlandijo, podobnega tistim s pacifiškimi državami. Cilj sporazuma je obiti dansko vlado in neposredno se dogovoriti z Grenlandijo o finančni podpori in obrambnih vprašanjih.

Ruski senator Konstantin Kosačev se je ostro odzval na uradno izjavo ameriškega zunanjega ministrstva, s katero so Združene države Amerike celotno zahodno poloblo opredelile kot svoje izključno interesno območje. Kosačev je na svojem profilu v aplikaciji Telegram izpostavil, da gre za oživljanje Monroejeve doktrine v sodobni obliki, pri čemer ga po lastnih besedah najbolj zanima, kako se bodo na tovrstno ekspanzivno retoriko odzvale evropske države. Po njegovem mnenju so ZDA s tem dejanjem uradno potrdile svojo namero po popolni prevladi nad ameriško celino, kar bi po mnenju ruskih uradnikov lahko vplivalo na globalno stabilnost in suverenost drugih držav. Ruski uradnik je v svojem zapisu poudaril, da so ZDA na spletni strani State Departmenta odkrito zapisale, da je zahodna polobla njihova, kar razume kot neposreden izziv mednarodnemu pravu in načelu enakopravnosti držav. Komentarji Kosačeva so del širše ruske diplomatske kampanje, ki ZDA obtožuje imperializma in neokolonializma. Dogodek dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo, obenem pa sproža vprašanja o prihodnji usmeritvi ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Evropska unija se na te navedbe zaenkrat še ni uradno odzvala, čeprav Kosačev nakazuje, da bi morale biti evropske prestolnice zaskrbljene zaradi ameriške samovolje.

Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali ameriške napade v Venezueli in operacijo zajetja Madura. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nasilne aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je dejanje označilo za očitno kršitev mednarodnega prava. Kitajska je ZDA ostro obsodila zaradi uporabe sile proti Caracasu in zahtevala izpustitev Madura, opozorila pa je tudi na tveganje za Latinsko Ameriko. Iran je prav tako zahteval izpustitev Madura in njegove žene.

Profesor z Univerze jugovzhodne Norveške Glenn Diesen je ostro kritiziral poročanje zahodnih medijev, ki so skušali Rusko federacijo povezati z ameriško operacijo v Venezueli. Po mnenju strokovnjaka so zahodni novinarji uporabili neutemeljene konstrukcije, da bi Moskvo vpletli v dogajanje, s katerim nima neposredne povezave. Diesen je izpostavil trend v zahodnem novinarstvu, kjer se skoraj vsi pomembnejši svetovni dogodki interpretirajo skozi prizmo ruskega vpliva ali vmešavanja. Profesor je izrazil začudenje nad tem, kako so mediji uspeli obtožiti Rusijo celo pri analiziranju dogodkov, ki so bili neposredno povezani z delovanjem Združenih držav Amerike v Južni Ameriki. Takšno poročanje po njegovem mnenju kaže na pristranskost in pomanjkanje objektivne analize v medijskem prostoru.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Nekdanja pomočnica Joeja Bidna, Tara Reade, ki sedaj dela kot kolumnistka za RT, je izjavila, da prejema grožnje od ukrajinskih državljanov na spletu, po tem, ko se je preselila v Rusijo. Po njenih besedah so jo uvrstili na ukrajinske sezname, podobne 'Mirotvorec'.

Ruska agresija na Ukrajino se je v četrtek prevesila v 1407. dan, pri čemer se intenzivnost spopadov na frontni črti ne zmanjšuje. Moskovski župan Sergej Sobjanin je poročal o novih incidentih, povezanih z zračno obrambo, medtem ko se ruske sile še naprej osredotočajo na utrjevanje položajev v vzhodni Ukrajini. Razmere na bojišču ostajajo dinamične, obe strani pa uporabljata tehnologijo brezpilotnih letal za ciljanje logističnih poti in energetske infrastrukture. Kljub poročilom o morebitnih diplomatskih prizadevanjih v preteklih mesecih se zdi, da so pogajalska izhodišča še vedno močno oddaljena. Rusija nadaljuje s pritiski v regiji Doneck, kjer skuša izkoristiti prednost v številu vojakov in artilerijski moči. Ukrajinska stran medtem ohranja aktivno obrambo in izvaja povračilne napade na rusko zaledje, s čimer želi onemogočiti nemoteno oskrbo okupacijskih sil pred zimskim obdobjem. Mednarodna javnost pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj se vojna bliža četrti obletnici brez jasnih znakov končanja sovražnosti.

Ruske oborožene sile so v letu 2025 v Ukrajini zavzele 4.336 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar predstavlja manj kot en odstotek celotne površine države, so sporočili analitiki ukrajinskega projekta DeepState. Kljub nenehnim ofenzivnim prizadevanjem Moskve Rusija trenutno nadzoruje približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, ko so se pojavile nove obtožbe o napadih na civiliste v regiji Herson in domnevnih ukrajinskih operacijah z droni proti ruskim državnim rezidencam. Poleg dogajanja na bojišču je javnost razburila tudi novica o dezinformacijski operaciji ukrajinskih obveščevalnih služb. Denis Kapustin, ruski borec, ki se bori na strani Ukrajine, je bil namreč razglašen za mrtvega v okviru taktične manipulacije, katere namen je bil zavesti ruske agente in identificirati njihove vire. Ta primer osvetljuje kompleksnost informacijske vojne, kjer obe strani uporabljata strateško zavajanje za dosego obveščevalnih prednosti, čeprav kritiki opozarjajo, da bi Kapustinov kontroverzni sloves lahko služil ruski propagandi. Medtem se nadaljujejo ruski pritiski na kritično infrastrukturo, Moskva pa za domnevne napade na svoje ozemlje obtožuje tudi tuje obveščevalne službe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na čelo urada predsednika imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), generalporočnika Kirila Budanova. Imenovanje prihaja v času povečanih napetosti, saj Rusija trdi, da je ukrajinski napad z droni na vas Horli v okupirani regiji Herson zahteval 27 smrtnih žrtev med civilisti, kar Kijev odločno zanika in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so ruske oblasti Združenim državam Amerike predale domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, čeprav ameriške obveščevalne agencije CIA in NSA teh navedb niso potrdile. Obveščevalni podatki Kijeva medtem opozarjajo, da Moskva načrtuje obsežno provokacijo z žrtvami pod »tujo zastavo«, s katero bi poskušala očrniti Ukrajino in ustaviti mirovna prizadevanja. Na diplomatskem področju se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost zahodnih zaveznic, ki pripravljajo podlage za mirovni vrh, medtem ko je ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ohranil nepopustljivo držo in napovedal zmago, kar po mnenju analitikov predstavlja zavrnitev mirovnih pobud ameriške administracije. Razkritja medijev hkrati nakazujejo, da je CIA z odobritvijo Donalda Trumpa ukrajinskim silam nudila obveščevalno podporo za sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar naj bi Rusijo stalo okoli 75 milijonov dolarjev dnevno.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza sovpada z diplomatskimi prizadevanji ZDA za končanje konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generalmajorja Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov na tem ključnem mestu zamenjuje Andrija Jermaka, ki je odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Imenovanje velja za pomemben strateški premik, saj se Ukrajina pripravlja na okrepljena diplomatska pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije, pri čemer Zelenski poudarja potrebo po osredotočanju na obrambno-varnostna vprašanja. Medtem ko se v Kijevu na pogovorih o mirovnih predlogih in varnostnih jamstvih mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 zavezniških držav, se napetosti z Rusijo še naprej stopnjujejo. Moskva je Washingtonu posredovala domnevne dokaze o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina na Valdaju, kar naj bi bil razlog za revizijo ruskih pogajalskih izhodišč. Hkrati Rusija trdi, da je ukrajinski napad v okupirani vasi Horli zahteval 27 življenj, kar Kijev odločno zanika in opozarja na možne ruske provokacije pod tujo zastavo v času božičnih praznikov po julijanskem koledarju. Na bojišču so ruske sile leta 2025 dosegle največje ozemeljske premike po prvem letu vojne, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Kljub diplomatskim prizadevanjem, ki jih podpirajo Združene države Amerike in naj bi vodila do vrha voditeljev konec januarja, ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje, temveč je ponovil vztrajanje pri vojaških ciljih.

Kremlj je predal ameriškim uradnikom domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Volodimir Zelenski je namignil, da bi moral Donald Trump enako kot z Nicolasom Madurom, postopati tudi z Vladimirjem Putinom. CNN je poročal o strahu, da bo aretacija Nicolasa Madura sprožila tretjo svetovno vojno. Zelenski je napovedal ponovno srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, ker naj bi ta ubijal preveč ljudi.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Moskva je dogodek označila za poskus atentata, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe odločno zavrnil in jih označil za rusko fabrikacijo. Napetosti med državama so se dodatno stopnjevale po objavi posnetkov domnevne sestrelitve letalnikov nad Kremljem, s katerimi želi Rusija podkrepiti svoje trditve. Ameriški obveščevalni uradniki, vključno s predstavniki agencije CIA, so izrazili močan dvom o resničnosti ruskih navedb. Po poročanju časnika Wall Street Journal ameriška stran ocenjuje, da ukrajinske operacije v tistem obdobju niso bile usmerjene proti ruskemu predsedniku, temveč proti vojaškim objektom. Analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za rusko informacijsko operacijo, namenjeno opravičevanju prihodnjih vojaških ukrepov ali preusmerjanju pozornosti znotraj države, medtem ko Kijev hkrati potrjuje pogovore z Washingtonom o namestitvi ameriških sil na ukrajinskem ozemlju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka. Slednjega je predsednik razrešil po tem, ko so protikorupcijski organi sprožili preiskavo o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Budanov bo po besedah Zelenskega ključen pri usmerjanju države na področju varnosti, krepitve obrambnih sil in mirovnih pogajanj, kar se dogaja v času okrepljenih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Istočasno se je razplamtel nov spor glede civilnih žrtev v okupirani regiji Herson. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na vas Horli naraslo na 27, med mrtvimi pa naj bi bila tudi dva mladoletnika. Po ruskih navedbah je napad zadel kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in izvajajo napade izključno na vojaške cilje ter rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer so objavili seznam tarč, na katerem vasi Horli ni bilo.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritiko do Vladimirja Putina, češ da »ubija preveč ljudi«. Zelenski je obenem predlagal, da bi ZDA z Vladimirjem Putinom ravnale enako kot z Nicolasom Madurom, ki so ga aretirali in odpeljali v New York.

Ruska državna korporacija Rosteh je v nedavnem sporočilu za javnost izpostavila, da tanki kljub hitremu razvoju in množični uporabi brezpilotnih letalnikov ohranjajo svojo ključno vlogo na bojišču. Po njihovih navedbah izkušnje iz spopadov v Ukrajini potrjujejo, da tanki ostajajo primarna udarna sila za prebijanje sovražnikovih obrambnih linij. Brezpilotna letala sicer spreminjajo dinamiko vojskovanja, vendar ne morejo v celoti nadomestiti ognjene moči in oklepa, ki ga nudijo sodobni bojni stroji. V Rostehu so dodatno pojasnili, da ruske enote na terenu že izvajajo tesno koordinacijo med tankovskimi posadkami in operaterji brezpilotnih letalnikov. Ta sinergija omogoča boljši nadzor nad prostorom in natančnejše usmerjanje ognja, kar po mnenju korporacije le še utrjuje položaj tankov v sodobni vojaški doktrini. Razvoj novih tehnologij tako ne vodi v zaton oklepnih enot, temveč v njihovo prilagoditev novim razmeram na fronti.

Ruska vojska je v ponedeljek, 5. januarja, z brezpilotnimi letalniki napadla ukrajinsko mesto Dnipro, pri čemer so zadeli obrat ameriške družbe Bunge. Po besedah župana Dnipra Borisa Filatova je napad povzročil obsežno materialno škodo in okoljsko nesrečo, saj se je na mestne ulice izlilo približno 300 ton rastlinskega olja. Zaradi razlitja so lokalne oblasti zaprle več prometnih poti, sanacija pa naj bi po prvih ocenah trajala vsaj nekaj dni. Napad na industrijski obrat v lasti ameriškega kapitala poudarja nadaljevanje ruske strategije uničevanja gospodarske infrastrukture v Ukrajini. Incident v Dnipru nima le lokalnega ekološkega vpliva, temveč nosi tudi politično težo zaradi neposredne škode na premoženju podjetja iz Združenih držav Amerike. Interventne službe se trenutno spopadajo z odstranjevanjem viskozne tekočine s cestišč, da bi preprečile nadaljnje prometne nesreče in onesnaženje rečnih poti.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je na letališču Gagarin v Saratovu uvedla začasne omejitve za vzlete in pristanke zrakoplovov. Predstavnik agencije Artem Korenjako je pojasnil, da so bili ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti poletov, vendar podrobnejših informacij o naravi grožnje ni podal. Podobne omejitve so bile v istem času odpravljene na letališčih v Ivanovu, Nižnem Novgorodu in Jaroslavlju, ki so se vrnila k običajnemu obratovanju. Po kratkotrajni prekinitvi je letališče v Saratovu ponovno začelo sprejemati in odpravljati lete. Ukrep sledi vzorcu pogostih zaprtij zračnega prostora v zahodnem in južnem delu Rusije, ki so običajno povezana z aktivnostmi ukrajinskih brezpilotnih letalnikov ali delovanjem ruske zračne obrambe. Kljub ponovnemu odprtju letališča ostaja stopnja pripravljenosti v regiji visoka zaradi preteklih varnostnih incidentov.

Ruski poslanec Aleksej Čepa je izjavil, da je Donald Trump spremenil svoje prvotno stališče o napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco Vladimirja Putina zaradi vpliva ameriške Centralne obveščevalne agencije (Cia). Čepa je prepričan, da bi bil napad na rezidenco nemogoč brez podpore Cie.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v soboto, 3. januarja, v obdobju sedmih ur in pol nevtralizirale 103 ukrajinske brezpilotne letalnike. Napadi so bili usmerjeni na več ruskih regij in akvatorij Azovskega morja, pri čemer so ruski sistemi droni prestregli med 16.00 in 23.30 po moskovskem času. Po uradnih navedbah Moskve je bilo največje število letalnikov, skupno 44, uničenih nad ozemljem Brjanske oblasti. Operacija prestrezanja je vključevala uničenje brezpilotnih letalnikov letalskega tipa, s katerimi so ukrajinske oborožene sile poskušale izvesti napade na rusko ozemlje. Poleg Brjanske oblasti so bili droni sestreljeni tudi nad drugimi regijami in nad morjem, vendar ministrstvo o morebitni gmotni škodi ali žrtvah na tleh ni poročalo. Dogodek predstavlja nadaljevanje intenzivnih zračnih operacij na obmejnih območjih, ki so se v začetku leta 2026 še dodatno okrepile.

Guverner Lipecke oblasti Igor Artamonov je sporočil, da so lokalizirali požar, ki je izbruhnil v industrijski coni mesta Jelec po padcu brezpilotnega letalnika. Po prvih podatkih v incidentu ni bilo žrtev.

Ruska protizračna obramba je 2. januarja 2026 na obrobju Moskve prestregla in uničila dva ukrajinska brezpilotna letalnika, ki sta letela proti ruski prestolnici. Moskovski župan Sergej Sobjanin je v nizu izjav potrdil, da sta bila drona sestreljena v ločenih incidentih v razmiku približno 20 minut. Po navedbah uradnih virov v napadih ni bilo poročil o žrtvah ali večji materialni škodi. Na krajih padca ostankov letalnikov so takoj začele delovati ekipe nujnih služb, ki ocenjujejo morebitne posledice na terenu. Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je ob tem sporočilo, da so v širšem obsegu v isti noči nad različnimi ruskimi regijami skupno sestrelili 64 ukrajinskih brezpilotnih naprav. To odraža intenziviranje napadov na rusko ozemlje, ki jih ukrajinske sile izvajajo v zadnjem obdobju. Zadnji incidenti so del širšega vala napadov z droni, ki se je stopnjeval takoj po novem letu. Čeprav so ruske oblasti sporočile, da so bili vsi cilji uspešno nevtralizirani, tovrstne operacije povzročajo občasne motnje v civilnem letalskem prometu in povečujejo napetosti v samem središču ruske države.

Na treh osrednjih moskovskih letališčih — Domodedovo, Vnukovo in Žukovski — so 4. januarja zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu, saj je bilo skupno zamujenih ali odpovedanih več kot 450 poletov. Po podatkih ruskih letalskih oblasti in informacijah z letaliških tabel je 142 poletov imelo več kot dvourno zamudo, 25 poletov pa so letalske družbe popolnoma odpovedale. Do teh omejitev je prišlo v času poostrenih varnostnih ukrepov zaradi dejavnosti ukrajinskih brezpilotnih letalnikov v zračnem prostoru nad rusko prestolnico. Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je bila prisiljena uvesti začasne omejitve pri sprejemu in odpravi zrakoplovov, da bi zagotovila varnost civilnega letalstva. Čeprav so bile omejitve kasneje delno preklicane, so povzročile logistični kaos za tisoče potnikov. Incident predstavlja enega največjih motenj v moskovskem zračnem vozlišču v zadnjem obdobju, kar neposredno sovpada z okrepljenimi ukrajinskimi napadi na rusko infrastrukturo v globini države.

Nicolás Maduro naj bi decembra zavrnil ponudbo ZDA o odhodu v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je v ameriški vojaški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, število žrtev pa se je povečalo na 80.

Varnostni svet ZN bo izredno zasedal zaradi razmer v Venezueli po vojaškem posredovanju ZDA. Brazilski predsednik Lula je obsodil ameriški napad kot spomin na 'najhujše trenutke vmešavanja v Latinski Ameriki'. Francoski predsednik Macron je izjavil, da se je venezuelski narod osvobodil diktature Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je zanikala, da bi prevzela predsedniški položaj in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

V regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom, je prišlo do silovitega napada z brezpilotnimi letalniki, ki je po navedbah lokalnih ruskih oblasti zahteval najmanj 24 smrtnih žrtev, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Napad je bil usmerjen na kavarno, kjer so se civilisti zbrali ob praznovanju novega leta, kar je po mnenju ruskih uradnikov namerna poteza za povzročitev čim večjega števila žrtev med prebivalstvom. Tiskovna služba guvernerja je objavila nazorne fotografije prizorišča, ki prikazujejo uničenje v obmorskem kraju. Ruski predstavniki so dogodek označili za pošasten zločin in za vpletenost v načrtovanje napada obtožili britanske obveščevalne službe. Napad se je zgodil v času, ko se intenzivnost zračnih operacij na obeh straneh stopnjuje, kljub predhodnim poskusom mirovnih pogajanj. Ukrajinska stran uradnih navedb o odgovornosti za konkretni incident v času poročanja ni podala, vendar gre za nadaljevanje strategije napadov na infrastrukturo in logistične točke na zasedenih območjih. Razmere na terenu ostajajo napete, saj obe strani krepita svoje ofenzivne zmogljivosti z droni.

Po nedavnih vojaških dejavnostih Združenih držav Amerike v Venezueli, ki so vključevale ukrepe proti predsedniku Nicolasu Maduru, so se v mednarodni javnosti pojavila ugibanja o prihodnjih zunanjepolitičnih potezah predsednika Donalda Trumpa. Ivan Kačanovski, politolog z Univerze v Ottawi, je izpostavil možnost, da bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski lahko postal naslednja tarča političnega ali diplomatskega pritiska ameriške administracije. Kačanovski je svoje mnenje utemeljil na predpostavki, da Trumpova zunanja politika teži k hitremu razreševanju dolgotrajnih konfliktov s korenitimi posegi. Napetosti med Kijevom in Washingtonom se stopnjujejo že dlje časa, predvsem zaradi poročil o Trumpovem osebnem odnosu do ukrajinskega vodstva. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriška administracija zmanjšala varnostna jamstva ali pogojevala nadaljnjo podporo z znatnimi odstopki na pogajanjih z Rusijo. Takšen razvoj dogodkov bi pomenil drastičen zasuk v ameriški pomoči Ukrajini, ki je bila do zdaj ključna za obrambo države. Opozorila prihajajo v času, ko se v medijih pojavljajo navedbe o Trumpovem nezadovoljstvu z zahtevami Kijeva, kar dodatno krepi negotovost glede prihodnjih odnosov med državama.

Namestnik predsednika Sveta za varnost Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v svoji zadnji izjavi kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Medvedjev je izpostavil, da bi moral ameriški predsednik energijo in stopnjo dejavnosti, ki jo trenutno namenja dogajanju v Venezueli, raje usmeriti v reševanje konflikta v Ukrajini. Po njegovem prepričanju so oblasti v Kijevu ušle političnemu vplivu Washingtona, kar bi moralo predstavljati prednostno nalogo za ameriško administracijo. Ruski uradnik je poudaril, da bi bila aktivna vloga ZDA na ukrajinski smeri bolj logična kot vmešavanje v venezuelske notranje zadeve. Njegove besede odražajo širše rusko stališče, da so Združene države Amerike izgubile nadzor nad ukrajinsko politiko, medtem ko se po nepotrebnem ukvarjajo z drugimi žarišči po svetu. Izjava prihaja v času, ko so odnosi med velesilami napeti, ruska stran pa skuša preusmeriti pozornost Zahoda na izpolnjevanje lastnih strateških interesov v regiji.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi prek družbenega omrežja Telegram sporočilo, da je bil nedavni napad na kavarno in hotel v mestu Horli v Hersonski oblasti vnaprej načrtovan. Po navedbah Moskve so ukrajinske sile z droni namerno ciljale civilne objekte in prebivalce, kar po njihovem mnenju kaže na premišljeno strategijo stopnjevanja konfliktov na zasedenih območjih. Ruska stran trdi, da o načrtovani naravi napada ni nobenega dvoma, saj so bile tarče izbrane z namenom povzročitve čim večje škode med civilnim prebivalstvom. Dogodek v mestu Horli predstavlja nadaljevanje napetosti v regiji Herson, ki ostaja eno od ključnih žarišč spopadov. Ruski diplomati so v izjavi poudarili, da takšna dejanja ukrajinske vojske ne bodo ostala brez odziva, hkrati pa so mednarodno javnost pozvali k obsodbi domnevnih vojnih zločinov nad civilisti. Ukrajinska stran se na te specifične obtožbe še ni odzvala, vendar običajno zavrača ruske trditve o namernem ciljanju nevtralnih civilnih ciljev in poudarja legitimnost svojih operacij za osvoboditev ozemlja.

Guverner regije Herson Vladimir Saldo je 3. januarja izjavil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski osebno sodeloval pri načrtovanju napadov na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti ter na naselje Horli. Po navedbah Salda naj bi bil kijevski režim neposredno odgovoren za poskuse zračnih udarov z brezpilotnimi letalniki, pri čemer naj bi Zelenski aktivno sodeloval pri določanju tarč in strategije. Ruski uradniki so te obtožbe stopnjevali po domnevnem incidentu konec decembra 2025, ko naj bi ukrajinski droni kršili ruski zračni prostor. Kljub trditvam o vpletenosti najvišjega ukrajinskega vodstva, neodvisne potrditve teh navedb ni, ameriške obveščevalne službe pa so predhodno že zavrnile ruske trditve o ukrajinski odgovornosti za napade na Putinovo rezidenco. Ukrajinska stran se na zadnje osebne obtožbe še ni uradno odzvala, vendar dosledno zavrača ruske trditve o napadih na civilno infrastrukturo ali globoko v rusko ozemlje kot propagando.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za svojega novega vodjo kabineta. Zelenski je dejal, da se mora Ukrajina osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih in varnostnih sil ter mirovna pogajanja.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je v napadu z dronom na hotel in kavarno v delu regije Herson, ki je pod ruskim nadzorom, ubila najmanj 24 ljudi, med njimi tudi otroka. Napad se je zgodil med novoletnimi praznovanji.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o načrtnih napadih na civilne cilje in energetsko infrastrukturo. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z droni na hotel in kavarno v vasi Horly v zasedeni regiji Herson naraslo na 27, med ubitimi pa sta tudi dva mladoletnika. Ukrajina je navedbe o napadih na civiliste zavrnila in poudarila, da njene sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo izključno vojaške in energetske objekte. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poročal o obsežnem ruskem napadu z več kot 200 droni, ki so bili usmerjeni proti ukrajinskemu energetskemu omrežju v sedmih regijah. Do stopnjevanja sovražnosti prihaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje skoraj štiriletne vojne. Zelenski je ob tem izvedel ključno kadrovsko menjavo in na mesto vodje svojega kabineta imenoval dosedanjega šefa vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova, s čimer želi okrepiti varnostni in obrambni sektor v ključni fazi pogajanj.

Rusija in Ukrajina sta v začetku leta izmenjali ostre obtožbe glede odgovornosti za napade na civilno prebivalstvo v okupirani regiji Herson. Moskva je Kijev obtožila izvedbe napada v vasi blizu frontne črte, ki naj bi na novoletni dan zahteval 27 življenj. Ruski viri trdijo, da so ukrajinske sile namerno ciljale civiliste, medtem ko Ukrajina te navedbe zavrača in jih celo ironizira. Ukrajinski predstavniki so se ob tem vprašali, kdo bi se na novoletni večer v vasi blizu bojne linije nahajal v hotelu, s čimer so namignili, da so bili morebitne tarče ruski vojaki. Uradni Kijev je poudaril, da ukrajinska vojska deluje izključno proti vojaškim ciljem in dosledno spoštuje določila mednarodnega prava. Kljub ruskim obtožbam o poboju civilistov ukrajinska stran vztraja pri trditvi, da so njihovi napadi strateško usmerjeni v zmanjševanje vojaške moči okupacijskih sil. Incident v Hersonu predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega vzorca medsebojnega obtoževanja o vojnih zločinih, ki se je stopnjeval po preteklih obsežnih ruskih napadih na ukrajinsko infrastrukturo in civilne objekte.

Vladimir Putin se je strinjal, da je napad ukrajinskih sil na naselje Horli po okrutnosti primerljiv s tragedijo v odeškem Domu sindikatov leta 2014. Ruski predsednik je to izjavil v telefonskem pogovoru z vršilcem dolžnosti guvernerja Hersonske oblasti, Vladimirjem Saldom.

V švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v noči na 1. januar v baru prišlo do silovite eksplozije in požara, v katerem je po podatkih lokalne policije življenje izgubilo približno 40 ljudi. Več kot 100 oseb je bilo ranjenih, mnogi med njimi so utrpeli hude opekline in so v kritičnem stanju. Oblasti v kantonu Valais so zaradi dogodka razglasile izredne razmere, reševalne službe pa so na kraju nesreče nudile nujno medicinsko pomoč številnim domačim in tujim gostom. Preiskovalci so za zdaj izključili možnost terorističnega napada. Po prvih neuradnih informacijah naj bi bila za nesrečo usodna nepravilna uporaba pirotehničnih sredstev znotraj objekta. Zaradi nacionalne tragedije je švicarski predsednik Guy Parmelin odpovedal tradicionalni novoletni nagovor narodu, ki je bil načrtovan za 2. januar. Medtem ko so francoske oblasti potrdile poškodbe dveh svojih državljanov, Rusija in Bolgarija za zdaj ne poročata o žrtvah med svojimi državljani.

Rusija je obtožila Ukrajino smrtonosnega napada z droni na praznovanje novega leta v delu regije Herson pod nadzorom Moskve, pri čemer je bilo ubitih najmanj 20 ljudi. Ruska misija pri ZN v Ženevi je obsodovala molk zahodnih držav ob tem dogodku. Predsednik Putin je izjavil, da bo Rusija zmagala v Ukrajini.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so v Parizu podpisali deklaracijo o nameri za napotitev večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino. Sporazum predvideva napotitev vojakov po morebitni sklenitvi prekinitve ognja z Rusijo, kar predstavlja pomemben premik v strategiji zahodnih zaveznic glede neposredne vojaške vpletenosti. Dokument podrobno opredeljuje načrte za vojaško sodelovanje, ki bi vključevalo prisotnost enot na terenu z namenom zagotavljanja dolgoročne stabilnosti in varnosti v regiji po končanju aktivnih sovražnosti. Podpisana deklaracija v Parizu simbolizira okrepitev evropske varnostne arhitekture in pošilja jasno sporočilo Moskvi o dolgoročni zavezanosti zaveznic ukrajinski suverenosti. Čeprav podrobnosti o številu vojakov in natančnih lokacijah napotitve še niso javno objavljene, je načrt osredotočen na obdobje po končanju spopadov. Gre za prvo tovrstno formalno zavezo dveh jedrskih sil in stalnih članic Varnostnega sveta ZN, ki neposredno napovedujeta svojo vojaško prisotnost na ukrajinskih tleh po vzpostavitvi miru.

Francija, Združeno kraljestvo in Ukrajina so podpisale načelni sporazum, ki predvideva vzpostavitev obsežnih varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu trenutne vojne z Rusijo. K dogovoru je pristopilo več kot trideset držav, med katerimi sta tudi Nizozemska in Nemčija. Slednja je izrazila pripravljenost, da v okviru prihodnjih mirovnih sil na ukrajinsko ozemlje napoti svoje vojaške enote, kar predstavlja pomemben premik v nemški obrambni politiki. Namen sporazuma je zagotoviti stabilnost in preprečiti morebitne ponovne agresije po sklenitvi premirja ali mirovnega sporazuma. Države podpisnice se s tem zavezujejo k tesnemu obrambnemu sodelovanju in pomoči pri obnovi ukrajinskih obrambnih zmogljivosti. Čeprav podrobnosti o sestavi mirovnih sil še niso dokončno določene, vključitev velikih evropskih sil signalizira močno politično voljo za trajno zavarovanje vzhodnih meja Evrope.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru v sredo, 31. decembra, naznanil, da je osnutek mirovnega sporazuma za končanje vojne z Rusijo pripravljen v 90 odstotkih. Kljub optimistični oceni o napredku je predsednik opozoril, da preostalih deset odstotkov predstavlja ključna vprašanja, ki bodo določila usodo Ukrajine in celotne Evrope. Zelenski je izpostavil, da Kijev ne bo pristal na mir za vsako ceno, temveč zahteva trdna varnostna jamstva, ki bi Rusijo odvrnila od morebitnih prihodnjih agresij. Pogajanja, ki potekajo ob posredovanju Združenih držav Amerike, se trenutno spopadajo z največjimi ovirami pri vprašanju ozemeljske celovitosti, predvsem glede nadzora nad vzhodno regijo Donbas. Ruski predsednik Vladimir Putin vztraja pri popolnem nadzoru nad tem območjem, medtem ko Zelenski svari, da se ruske sile ne bi ustavile pri Donbasu, če bi se Ukrajina predčasno umaknila. Predsednik je poudaril, da bo Ukrajina nadaljevala z obrambo države in da sporazum ne sme nagrajevati agresorja, temveč mora zagotoviti dolgoročno stabilnost regije.

V Kijevu so potekala nova pogajanja med Ukrajino ter evropskimi in ameriškimi zavezniki glede varnostnih jamstev. Srečanja so se udeležili varnostni svetovalci približno petnajstih evropskih držav in predstavniki zveze NATO, Evropske unije in Združenih držav Amerike. Ameriška ekipa je sodelovala preko videokonference.

Poslanec vrhovne rade Oleksij Gončarenko je sporočil, da je Vasil Maljuk napisal odstopno izjavo s položaja vodje Službe varnosti Ukrajine (SBU).

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini v okviru ameriške diplomatske pobude za končanje vojne. Predsednik Zelenski je izjavil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Mestno sodišče v mestu Joškar-Ola je zavrnilo zahtevek za izterjavo 15 milijonov rubljev od Aleksandra Keldibajeva, ki je bil vpleten v obsežno goljufijo proti priznani ruski pevki Larisi Dolini. Sodišče je postopek ustavilo, ker je bilo ugotovljeno, da je Keldibajev umrl še pred začetkom sodnega procesa. Po ruskih pravnih pravilih civilni postopek proti osebi, ki ni več živa, ni mogoč, zato pevka od njegove dediščine oziroma njega neposredno teh sredstev v tem procesu ne more več izterjati. Keldibajev je v kriminalni shemi deloval kot tako imenovani »dropper« oziroma denarna mula, preko katerega so se pretakala ukradena sredstva. Celotna afera, v kateri je pevka izgubila stanovanje in znatne prihranke, je v Rusiji sprožila vrsto sodnih postopkov proti številnim posameznikom, ki so omogočali prenos denarja. Kljub tej specifični prekinitvi postopka pa so drugi udeleženci sheme še vedno podvrženi sodnim nalogom za vračilo sredstev, ki so bila nezakonito pridobljena z manipulacijo znane estradnice.