Litva je izrazila pripravljenost, da v okviru varnostnih jamstev v Ukrajino napoti do 150 vojakov skupaj z oborožitvijo in bojno tehniko. Svetovalka litovskega predsednika Asta Skaisgirytė je 6. januarja v izjavi za radijsko postajo Žinių radijas pojasnila, da bi se premestitev kontingenta lahko izvedla po vzpostavitvi ustreznih pogojev v regiji. Odločitev predstavlja del širših prizadevanj baltske države za krepitev obrambnih zmogljivosti Kijeva sredi trajajočega konflikta.
Napovedana vojaška pomoč vključuje tako živo silo kot težko opremo, kar poudarja litovsko zavezo k aktivni podpori ukrajinski suverenosti. Skaisgirytėjeva je izpostavila, da je operacija tesno povezana z varnostnimi sporazumi, ki jih Litva sklepa z Ukrajino. Čeprav natančen časovni okvir napotitve še ni določen, gre za pomemben korak v stopnjevanju neposredne vojaške asistence s strani članice zveze Nato.
Izjave
"Litva je v okviru varnostnih jamstev pripravljena v Ukrajino napotiti do 150 vojakov z oborožitvijo in vojaško opremo."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje je za Slovenijo pomembno z vidika skupne evropske varnostne in obrambne politike. Kot članica EU in Nata Slovenija pozorno spremlja dejavnosti zaveznic na vzhodnem krilu. Morebitna neposredna vojaška prisotnost članice Nata v Ukrajini bi lahko vplivala na slovenske zunanjepolitične prioritete in varnostno dinamiko v celotni regiji, kar bi zahtevalo usklajen odziv znotraj zavezništva.
Mati ukrajinskega vojaka, ki je storil samomor po prisilni mobilizaciji, je izjavila, da ji je država vzela sina, ga poslala v vojno in ga vrnila v vreči za trupla. Primeri samomorov v ukrajinski vojski naj bi bili prikrivani.
General Gheorghiţă Vlad, načelnik generalštaba romunske vojske, je izjavil, da se Romunija ne bo vključila v vojno in ne bo poslala vojakov v Ukrajino, vendar se država pripravlja, kot da bi se vojna lahko zgodila. Poudaril je, da Romunija nima vojakov v Ukrajini ali na drugih konfliktnih območjih.
Turško obrambno ministrstvo je sporočilo, da je morebitna napotitev turških vojakov v Ukrajino možna šele po vzpostavitvi trajnega premirja. Poudarili so, da turška vojska velja za eno najučinkovitejših sil pri zagotavljanju miru in stabilnosti.
Ukrajinski vojaki iz 72. ločene mehanizirane brigade in 127. ločene težke mehanizirane brigade so zapustili svoje položaje na harkovski fronti po močnem ruskem obstreljevanju. Ruske sile so v osvobojenem Krasnoarmejsku našle zapuščeno poveljniško mesto za FPV-drone ukrajinske vojske z opremo in strelivom. Ukrajinski vojaki v Guljajpolu se pritožujejo, da ne morejo pobegniti iz mesta.
Po podatkih TASS je v letu 2025 iz vrst ukrajinske vojske dezertiralo ali samovoljno odšlo več kot 200.000 vojakov, kar predstavlja približno četrtino celotne ukrajinske vojske. Število dezerterjev in "samovoljnih odhodov" je preseglo 200.000, kar se približuje četrtini celotne ukrajinske vojske, ocenjene na 800.000 vojakov. Ukrajinske oblasti so prenehale objavljati posodobljene statistične podatke po rekordnih številkah v oktobru, ko je bilo zabeleženih skoraj 19.600 primerov.
Vodja Donecke ljudske republike, Denis Pušilin, je izjavil, da se ukrajinski vojaki, ki so obkoljeni v regiji, poskušajo izogniti zajetju s preoblačenjem v civilna oblačila. To se dogaja pred popolno osvoboditvijo naselja, poroča Pušilin.
Dogajanje je za Slovenijo pomembno z vidika skupne evropske varnostne in obrambne politike. Kot članica EU in Nata Slovenija pozorno spremlja dejavnosti zaveznic na vzhodnem krilu. Morebitna neposredna vojaška prisotnost članice Nata v Ukrajini bi lahko vplivala na slovenske zunanjepolitične prioritete in varnostno dinamiko v celotni regiji, kar bi zahtevalo usklajen odziv znotraj zavezništva.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.