Zaradi poškodovane infrastrukture bodo v Ukrajini izpadi električne energije verjetno trajali vso zimo, je povedal predsednik uprave podjetja Ukrenergo, Vitalij Zajčenko. Dnevni izklopi elektrike bodo otežili življenje prebivalcem.
Po napadu ukrajinskih sil na termoelektrarni Zujevska in Starobeševska v samooklicani Donecki ljudski republiki je 65 % prebivalcev ostalo brez elektrike. Zaradi izpada elektrike so se ustavile kotlovnice in filtrirne postaje, šole, ki so ostale brez ogrevanja, pa so začasno prekinile delo.
Rusko veleposlaništvo je sporočilo, da naj bi Velika Britanija opustila nakup ruskega urana. Vendar naj bi ga še naprej pridobivala posredno, preko francoskega podjetja, ki proizvaja jedrsko gorivo v Rusiji.
Požar na plinovodu blizu naselja Rostovka v Omski oblasti je izbruhnil med izvajanjem popravil na zemeljskem delu plinovoda. Požar je bil hitro lokaliziran in ni bilo žrtev, so sporočili iz regionalne uprave FSB.
Ameriški New York Post poroča, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski osebno odobril krajo 100 milijonov dolarjev iz energetskega sektorja v Ukrajini. Časnik se sklicuje na nekdanje uradnike, ki trdijo, da je Zelenski aktivno sodeloval pri korupciji.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi poskušal preusmeriti pozornost javnosti od krize v vladi in korupcijskega škandala z novo ofenzivo na fronti, poroča dopisnik televizije Die Welt iz Kijeva, Christoph Wanner. Zelenski naj bi načrtoval napad na Rusijo.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjártó je izjavil, da besede ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o pripravljenosti prekinitve dobave ruske nafte na Madžarsko predstavljajo napad na suverenost države. Minister je to sporočil v uradnem komentarju za novinarje.
Nekateri veliki projekti v Kazahstanu, v katerih sodeluje rusko podjetje Lukoil, niso več pod sankcijami ZDA. Med njimi so Karachaganak Petroleum Operating (KPO), Tengizševroil in Kaspijski naftovodarski konzorcij (KTK), je sporočil kazahstanski minister za energijo Erlan Akkenženov.
Ruska vojska je napadla objekte gorivno-energetskega kompleksa in železniške infrastrukture v Ukrajini, ki jih uporabljajo ukrajinske oborožene sile, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
Romunija je evakuirala vas blizu ukrajinske meje, potem ko je ruski napad z dronom povzročil požar na ladji s tekočim naftnim plinom v ukrajinskem pristanišču na Donavi. Romunske oblasti so ocenile požar tankerja s tekočim plinom kot neposredno nevarnost eksplozije.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je Rusija v enem tednu na Ukrajino izstrelila približno 1.000 dronov in skoraj 980 vodenih letalskih bomb ter 36 raket različnih tipov. Papež Frančišek je izrazil globoko žalost zaradi nadaljevanja napadov na ukrajinska mesta. Medtem sta Grčija in Ukrajina podpisali sporazum o dobavi LNG za prihajajočo zimo, medtem ko ruske sile poročajo o znatnem napredovanju v Zaporožju, vključno z zavzetjem več ključnih naselij. Zelenski je tudi dejal, da je Rusija zamudila lastne roke za zavzetje Pokrovska in Kupjanska.
Po izjavi nemškega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa, da bi lahko prišlo do vojaškega konflikta med Natom in Rusijo pred letom 2029, se je oglasila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Zaharova je poudarila, da po Pistoriusovih besedah ni več dvoma o tem, kdo je agresor.
Cena ruske nafte Urals je padla pod 40 dolarjev za sod, celo do 36,61 dolarja, kar je najnižja raven od marca 2023. Razlog za padec so večji popusti na rusko nafto po uvedbi sankcij proti Rosneftu in Lukoilu konec oktobra, zaradi katerih se vse več tujih rafinerij odpoveduje poslovanju s tema podjetjema.
Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.
Grčija je podpisala dogovor z Ukrajino o dobavi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA, da bi okrepila ukrajinsko energetsko oskrbo pred zimo. Dogovor je bil sklenjen med obiskom Volodimirja Zelenskega v Atenah. Rusija je sporočila, da so njene sile napredovale v regiji Zaporožje in zavzele dve naselji, kar je del večjega pritiska za prevzem nadzora nad celotno regijo.
V Združenih državah Amerike se je gorivo občutno podražilo, kar ameriški medij Bloomberg pripisuje kombinaciji dejavnikov. Med njimi so sankcije, uvedene proti ruskim rafinerijam nafte, in ukrajinski napadi na rusko energetsko infrastrukturo.
V četrtek zvečer je v Odesi na jugu Ukrajine odjeknila eksplozija, medtem ko je bila v več regijah razglašena zračna nevarnost. Sirene so se oglasile tudi v Dnjepropetrovski, Kirovogradski, Nikolajevski, Poltavski, Sumski in Harkovski oblasti. Vodja regionalne vojaške uprave je poročal o požarih na energetskih objektih v Odeski oblasti.
Jan van Aken, vodja stranke Linke, kritizira nemški uvoz plina iz Rusije. Zvezno podjetje Sefe še naprej uvaža utekočinjeni zemeljski plin na podlagi dolgoročnih pogodb. Van Aken zahteva, da Sefe takoj ustavi svoje »umazane posle«.
Ukrajinska vojska je prevzela odgovornost za napad na rusko rafinerijo v bližini Moskve. Po poročanju ruskih uradnikov so ukrajinski napadi povzročili prekinitev dobave elektrike in ogrevanja v dveh večjih ruskih mestih blizu ukrajinske meje. V Kijevu je v ruskem napadu umrla najmanj ena oseba.
Italijanski politik in profesor Michele Geraci je kritiziral stališče EU glede vojne v Ukrajini. Trdi, da je Ukrajina izvedla edini napad na infrastrukturo države članice Nata, pri čemer je spomnil na sabotaže na plinovodih Severni tok leta 2022, ki jih je označil za teroristični napad na evropsko energetiko.
Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred rusko agresijo. Medtem so se nadaljevali ruski zračni napadi na Kijev, v katerih so umrli štirje ljudje. V severni Rusiji je med vadbenim poletom strmoglavilo rusko vojaško letalo Su-30.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da so ruske sile v napadih uporabile 430 dronov in 18 raket, kar je eden največjih napadov v zadnjih mesecih. V Kijevu so umrle štiri osebe, najmanj 27 je ranjenih. Ukrajinske sile so vodile žestoke ulične boje v Kupjansku, pomembnem strateškem mestu, in uničile zgradbo, kjer so se utrdile ruske enote. Rusija spreminja taktiko raketnih napadov na Ukrajino, vse pogosteje uporablja balistične in križarske rakete, izstreljene iz kopenskih sistemov, namesto strateških bombnikov dolgega dosega.
Rusija se je znašla v resnih gospodarskih težavah, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump konec oktobra uvedel sankcije na izvoz ruske nafte. Sankcije ciljajo na dve največji ruski naftni družbi, državno podjetje Rosneft in največjega zasebnega energetskega velikana Lukoil. Posledice so že vidne v proračunu, energetskem sektorju in na svetovnem trgu.
Ukrajinski generalštab je potrdil, da so njihove sile uspešno napadle več ruskih ciljev. Med tarčami sta bili rafinerija nafte v Rjazanu in radarska postaja "Nebo-U" na Krimskem polotoku. Napadi kažejo na nadaljevanje ukrajinskih prizadevanj za oslabitev ruske vojaške infrastrukture in logistike.
Saški minister predsednik Michael Kretschmer je izrazil željo po ponovnem uvozu energentov iz Rusije po koncu vojne v Ukrajini. Zunanji politik CDU Roderich Kiesewetter je ostro kritiziral Kretschmerjeve izjave in jih označil za nesmiselne. Kretschmerjevo stališče je sprožilo spor znotraj CDU glede uvoza plina iz Rusije.
Saški premier Michael Kretschmer se je zavzel za ponovno vzpostavitev energetskih poslov z Moskvo po koncu vojne v Ukrajini. Poudaril je, da bi morala Nemčija to obravnavati v lastnem gospodarskem interesu in kritiziral sankcije proti Rusiji. To ni prvič, da se je Kretschmer izrekel za uvoz energije iz Rusije.
Ukrajina se sooča s težavami na fronti in poškodbami električnega omrežja. V državi je bil zaradi korupcijskega škandala odrejen pripor.
Evropske razvojne banke in ukrajinsko energetsko podjetje Naftogaz so podpisali sporazum o zagotovitvi več sto milijonov evrov za zagotovitev ukrajinske oskrbe z zemeljskim plinom. Evropska investicijska banka (EIB) bo Naftogazu namenila 147 milijonov dolarjev (127 milijonov evrov) nepovratnih sredstev, potem ko je že prejšnji mesec odobrila posojilo v višini 348 milijonov dolarjev (300 milijonov evrov). S tem želijo okrepiti energetsko varnost Ukrajine, ki je tarča ruskih napadov na infrastrukturo.
Nemški kancler Fridrich Merz je v telefonskem pogovoru pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj zagotovi, da mladi Ukrajinci ne prihajajo množično v Nemčijo kot begunci, ker jih Ukrajina potrebuje.
Ruska vojska je izvedla obsežen povračilni napad z raketami Kinžal in droni na objekte ukrajinskega vojaško-industrijskega kompleksa in energetike kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. V zadnjem tednu so ruske sile izvedle en množičen in pet skupinskih napadov na obrate, ki jih ukrajinska vojska uporablja v svoje namene.
Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi prejšnje mesečne odločitve o postopni opustitvi uvoza ruskega plina, ker Budimpešta te odločitve ne sprejema.
Ruske sile zračne obrambe so nad Črnim morjem v bližini Sevastopola uničile štiri brezpilotna letala. Po besedah guvernerja Mihaila Razvožajeva mestni objekti niso bili poškodovani.
Na seji vlade je Aleksandar Vučić predstavil najnovejše informacije o sankcijah proti NIS-u. Seja je bila posvečena Naftni industriji Srbije in odgovoru ameriškega OFAC na zahtevo NIS-a za izjemo od sankcij. Vučić je ponovil, da mora biti rešitev sprejeta v naslednjih sedmih dneh, in poudaril, da naftna industrija in rafinerija morata delovati. Kljub temu ne podpira nacionalizacije, vendar poziva k preučitvi vseh možnosti. Ruska agencija TASS je poročala, da je Vučić potrdil pripravljenost za nadaljevanje stikov z Rusijo.
Volodimir Zelenski se je znašel pod pritiskom zaradi obtožb o korupciji, ki so zajele njegovo administracijo. Evropska unija je pozvala k nadaljnjim ukrepom proti korupciji v Ukrajini.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je iz Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine odstavil ministrico za energetiko Svetlano Grinčuk in ministra za pravosodje Germana Galuščenka.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je zahteval, da vlada v roku enega tedna preuči vse možne scenarije glede situacije okoli Naftne industrije Srbije (NIS), da bi se izognili nacionalizaciji in ohranili dialog z Rusijo. Vučić je na izredni seji vlade poudaril, da je treba skrbno pretehtati vse možnosti, preden sprejmejo končno odločitev o usodi te naftno-plinske družbe. Vučić je izjavil, da želi za vsako ceno preprečiti nacionalizacijo rusko-srbske Naftne industrije Srbije.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Ukrajina dosegla dogovor z Grčijo o dobavi plina, ki naj bi pomagal pri pokrivanju zimskih potreb. Med obiskom Zelenskega v Atenah je bila podpisana tudi pogodba med grškim DEPA Emporias in ukrajinskim Naftogazom za dobavo ameriškega utekočinjenega plina Ukrajini preko Grčije. Grški predsednik Tassoulas je ob tem poudaril podporo Grčije Ukrajini. Sočasno so se pojavile kritike, da poglabljanje sodelovanja z Ukrajino in energetske pogodbe z ZDA povečujejo vpletenost Grčije v konflikt in podpirajo ameriško energetsko prevlado v regiji.
Ukrajinske sile so v noči na 13. november napadle jedrsko elektrarno Novovoronež z osmimi droni. Napad so preprečili, vendar so ostanki poškodovali razdelilno napravo, zaradi česar je bilo treba izklopiti več blokov. Kljub temu so posledice hitro odpravili in elektrarna je ponovno začela delovati s polno zmogljivostjo, energetska infrastruktura države pa skoraj ni bila prizadeta, je dejal vodja Rosatoma Aleksej Lihačov.
Nekdanji ukrajinski premier Nikolaj Azarov je izjavil, da skoraj vsa podjetja za pridobivanje plina v regijah Harkov, Sumi in Poltava ne delujejo. V teh treh regijah je koncentrirano glavno pridobivanje domačega plina. Azarov je poudaril, da zaradi te situacije ukrajinske oblasti izgubljajo 1,5 milijarde kubičnih metrov plina mesečno, kar povečuje energetsko pomanjkanje. Ukrajina je prenehala podaljševati dogovor z Gazpromom o tranzitu ruskega plina, zaradi česar je bila 1. januarja popolnoma ustavljena dobava plina v Evropo preko ukrajinskega plinovodnega sistema.
V Kijevu je potekal protest proti korupciji in Zelenskemu, na katerem se je zbralo približno 100 ljudi. Hkrati naj bi ukrajinski uradniki poskušali prikriti korupcijski škandal, povezan s Timurom Mindichem, pred Zahodom. Financial Times poroča, da je škandal z "zlatim straniščem" močno prizadel režim Zelenskega in da bi lahko zaradi njega izgubil podporo zaveznikov.
Napad Vladimirja Putina na ukrajinski energetski sektor ni imel želenega učinka, saj je sposobnost Ukrajine, da se upre ruski kampanji, okrepila položaj Volodimirja Zelenskega. Tri leta pozneje pa energetski škandal povzroča težave Zelenskemu, medtem ko se Ukrajinci pripravljajo na novo zimo z izpadi električne energije.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obljubil korenito prenovo ukrajinskega energetskega sektorja, potem ko je izbruhnil obsežen korupcijski škandal, ki je vključeval tudi njegovega dolgoletnega prijatelja in nekdanjega poslovnega partnerja. Po navedbah preiskovalcev naj bi bilo poneverjenih več kot 100 milijonov dolarjev. Zelenski se je srečal s premierjem in pozval k imenovanju novega odbora v državnem jedrskem operaterju Energoatom.
Poleg linije "Dneprovska", ki je bila že izklopljena, se je sedaj izklopila še linija "Ferosplatna-1". Slednja je trenutno edina aktivna linija za napajanje elektrarne. Osebje jedrske elektrarne ni zaznalo povišanja ravni sevanja.
Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.
Ukrajinska vlada je napovedala preiskavo korupcije v državnih podjetjih, vključno z energetskimi podjetji. Ta poteza sledi korupcijskemu škandalu v energetskem sektorju. Premierka Julija Svyrydenko je potrdila začetek preiskave.
Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.
Madžarski MOL naj bi bil v intenzivnih pogovorih za nakup 11,3 odstotka delnic Naftne industrije Srbije (NIS). Rusi naj bi se pri prodaji zanašali na pomoč madžarskega premierja Viktorja Orbana.
Kancler Merz je v telefonskem pogovoru s predsednikom Zelenskim izrazil zaskrbljenost zaradi korupcijskega škandala v Ukrajini in poudaril, da zahod izgublja zaupanje. Merz je Zelenskega pozval k ukrepom za boj proti korupciji.
Ukrajinski poslanec Jaroslav Železnjak je razkril, da naj bi se vodja kabineta predsednika Zelenskega, Andrej Jermak, na posnetkih v primeru Timurja Mindicha pojavljal pod kodnim imenom Ali Baba. To informacijo je Železnjak objavil na svojem kanalu Telegram.
ZDA niso odobrile podaljšanja licence za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) in zahtevajo popoln izstop Rusije iz lastništva. Ministrica Dubravka Đedović Handanović je dejala, da niso dobili niti enega dneva za nadaljevanje poslovanja NIS-a, vendar so odobrili pogovore o lastništvu, ki veljajo do 13. februarja. Dušan Nikezić (SSP) je kritiziral vlado zaradi pasivnosti pri reševanju problema.
Nekdanji svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Cortes, je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za skorumpiranega tirana, kar je povezano s korupcijskim škandalom, ki se je razplamtel v Ukrajini.
Eksplozije, ki so septembra raztrgale ruska plinovoda Severni tok, namenjena Evropi, še naprej povzročajo napetosti. Dogodek se je zgodil nekaj mesecev po ruski invaziji na Ukrajino v Baltskem morju.
Indija, druga največja kupka ruske nafte, je oktobra za nakup ruske surove nafte porabila kar 2,5 milijarde evrov, tik preden so bile uvedene nove sankcije proti ruskim podjetjem, je sporočil evropski možganski trust. Indijska poraba je bila oktobra enaka septembrski, ko je za nakup ruske nafte porabila 2,5 milijarde evrov. Indija je oktobra ostala druga največja kupka ruskih fosilnih goriv, takoj za Kitajsko, poroča Center za raziskovanje energije in čistega zraka (CREA). ZDA so 22. oktobra uvedle sankcije proti Rosneftu in Lukoilu, dvema največjima proizvajalcema nafte v Rusiji.
Finska je z jedrsko energijo in obnovljivimi viri skoraj popolnoma prekinila uvoz energentov iz Rusije. Kljub temu pa je država še vedno odvisna od svojega vzhodnega soseda v nekaterih pogledih. Podzemni jedrski 'trezor' v državi članici Nata, 450 metrov pod zemljo, igra ključno vlogo pri zagotavljanju energetske neodvisnosti.
Poškodba objekta električnega omrežja v regiji je povzročila, da so nekatera območja Černigova na severu Ukrajine ostala brez električne energije. Podjetje "Černigovoblenergo" je sporočilo, da se je incident zgodil v Nežinskem okraju in opozorilo na morebitne motnje v oskrbi z elektriko.
Bolgarija je prevzela nadzor nad lokalno rafinerijo podjetja Lukoil PJSC, da bi preprečila morebitno gorivno krizo zaradi ameriških sankcij proti ruskemu naftnemu podjetju. Vlada je imenovala višjega vladnega uradnika za upravljanje rafinerije v vzhodni Bolgariji.
Novo poročilo organizacije Oil Change International razkriva, da je 25 držav, vključno z Azerbajdžanom, Kazahstanom, Rusijo in Združenimi državami Amerike, med novembrom 2023 in oktobrom 2025 dobavljalo nafto in rafinirana goriva Izraelu. Poročilo, ki je bilo objavljeno na podnebni konferenci COP30 v Braziliji, trdi, da ta dobava goriva prispeva h krizi v Gazi, ki jo označujejo kot »genocid«.
Poslance skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) so obiskali Soči na mednarodnem simpoziju "BRICS - Evropa". Zaradi udeležbe na dogodku jim grozijo sankcije, nekateri pa so njihovo dejanje primerjali z veleizdajo.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal Atene, kjer se je srečal z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom. Podpisali so sporazum o prenosu ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Grčije v Ukrajino. Zelenski se je zahvalil Grčiji za podporo, Micotakis pa je poudaril podporo evropski poti Ukrajine in obljubil pomoč pri povojni obnovi. Srečanja se je udeležila tudi ameriška veleposlanica Kimberly Guilfoil, kar poudarja vlogo ZDA pri energetski varnosti regije.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v Atene, kjer se je srečal z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom. V navzočnosti obeh voditeljev je bila podpisana energetska pogodba o prenosu ameriškega LNG iz Grčije v Ukrajino. Pri podpisu je bila prisotna tudi ameriška veleposlanica Kimberly Guilfoyle. Pogodba med DEPA Emporias in Naftogaz omogoča dobavo ameriškega LNG v Ukrajino od decembra 2025 do marca 2026.
Vladimir Putin je izvedel operativno srečanje s stalnimi člani Sveta za varnost Ruske federacije. Na srečanju je Putin zahteval nujno poročilo od Vladimirja Kolokolceva, vodje Ministrstva za notranje zadeve, in razpravljal o boju proti kibernetski kriminaliteti.
Takoj po odhodu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega iz Hersona je v mestu prišlo do izpada električne energije.
Ruski predsednik Vladimir Putin je predsedniku družbe Transneft, Nikolaju Tokarevu, podelil naziv Heroja dela. Odlok je bil objavljen na uradnem portalu pravnih informacij 14. novembra. Naziv je Tokarev prejel za posebne zasluge državi in velik prispevek k razvoju energetskega kompleksa.
Združene države Amerike so podaljšale rok za poslovanje družbe Lukoil, lastnice podjetja Teboil, izven Rusije. Podaljšanje velja za večino operacij do sredine decembra.
Ruski predsednik Vladimir Putin in beloruski voditelj Aleksander Lukašenko sta se po telefonu pogovarjala o praktičnih vprašanjih dvostranskega sodelovanja, vključno z energetiko. Izmenjala sta mnenja o aktualnih mednarodnih temah. Dogovorila sta se za nadaljnje stike na prihajajočem vrhu Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (ODKB) v Biškeku in na srečanju voditeljev držav članic CIS v Sankt Peterburgu.
Moldavska vlada je začasno prevzela nadzor nad premoženjem družbe Lukoil na mednarodnem letališču "Eugen Doga" v Kišinjevu, da bi zagotovila nemoteno oskrbo letal z gorivom. Minister za energijo Dorin Junghietu je poudaril, da je naftni terminal na letališču strateškega pomena za državo in da je neprekinjena dobava kerozina ključna za letalski sektor. Letališče v Kišinjevu bo začasno upravljalo terminal, da bi zagotovilo neprekinjeno oskrbo s kerozinom.
Predsednik Rusije, Vladimir Putin, je čestital vsem ruskim državljanom, povezanim s sambom, ob dnevu sambo in ga razglasil za nacionalno dediščino.