Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nagovoru republikanskim politikom v Washingtonu izjavil, da je Indija po njegovih podatkih bistveno zmanjšala uvoz nafte iz Ruske federacije. Trump je poudaril, da so indijski nakupi ruske energetske surovine v zadnjem obdobju opazno upadli, kar bi lahko nakazovalo na spremembe v globalnih energetskih tokovih in trgovinskih odnosih med državama. Izjava prihaja v času, ko Washington pozorno spremlja energetske vezi svojih strateških partneric z Moskvo. Čeprav podrobnejši statistični podatki, ki bi potrdili Trumpove navedbe, v samem govoru niso bili predstavljeni, ameriški predsednik trdi, da so indijske oblasti sprejele konkretne korake za omejitev energetske odvisnosti od Rusije. Indija sicer velja za eno največjih uvoznic nafte na svetu, zato bi vsako večje preoblikovanje njene uvozne politike imelo daljnosežne posledice za svetovni naftni trg.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nagovoru na srečanju republikanskih poslancev izjavil, da indijski premier Narendra Modi z njim trenutno ni zadovoljen. Razlog za poslabšanje odnosov so visoke carine, ki so jih Združene države Amerike uvedle na indijski uvoz, zlasti v povezavi z nakupi ruske nafte. Trump je poudaril, da so ZDA uvedle 50-odstotne carine na indijske izdelke, vključno s 25-odstotno obremenitvijo zaradi trgovanja z Rusijo, kar je Indijo prisililo v znatno zmanjšanje uvoza energentov iz te države. Kljub carinskim sporom je Trump odnos z Modijem označil za dober in dodal, da si indijski premier še vedno prizadeva za osebna srečanja in sodelovanje. Poleg trgovinskih vprašanj se je Trump dotaknil tudi vojaškega področja, kjer je napovedal pospešitev dobave 68 helikopterjev Apache, na katere naj bi Indija čakala že pet let. Ta poteza kaže na Trumpovo strategijo uporabe carin kot pritiska za dosego ugodnejših pogojev, hkrati pa ohranjanje strateških vojaških zavezništev znotraj regije.

Predsednik nadzornega odbora Srbijagasa, Aleksandar Vulin, je napovedal, da Srbija pričakuje podpis dolgoročnega plinskega sporazuma z Rusijo in da bo kmalu rešeno tudi vprašanje Naftne industrije Srbije (NIS). Vulin je izjavil, da Rusi niso nič krivi v celotni zgodbi.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno stopnjeval napetosti v mednarodni trgovini z napovedjo možnega povišanja carin na indijsko blago. Razlog za morebitne nove omejitve je indijsko vztrajanje pri nakupih ruske nafte, kar Washington vidi kot neskladje s svojo zunanjo politiko in prizadevanji za mir v Ukrajini. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike zaradi njegove carinske politike postale močnejše in bolj spoštovane, hkrati pa je Indijo pozval k omejitvi nakupov energentov iz Rusije. Predsednik je v ponedeljek objavil, da bodo skupni prihodki iz naslova carin presegli 600 milijard dolarjev. Po njegovih besedah ta sredstva krepijo ameriško gospodarstvo, ki po nekaterih kazalnikih presega ostale države skupine G7. Kljub optimizmu administracije pa kritiki in nekateri kmetijski sektorji opozarjajo na negativne posledice trgovinskih vojn, zlasti na povračilne ukrepe drugih držav, ki bi lahko prizadeli ameriški izvoz in povečali stroške za domače potrošnike.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javno pozval vodstvo ruskega energetskega giganta Gazprom k hitremu dokončanju pogodbe o prodaji večinskega lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) madžarski naftni družbi MOL. Ta poteza je po Vučićevih besedah nujna za zaščito podjetja pred zaostrovanjem mednarodnih sankcij, ki so uperjene proti ruskim podjetjem in posredno ogrožajo stabilnost srbskega energetskega trga. Dogovor o prenosu lastništva med ruskim Gazpromom in madžarskim Molom bi NIS-u omogočil nemoteno poslovanje v okviru evropske energetske infrastrukture, saj bi se s tem podjetje otreslo statusa subjekta pod ruskim nadzorom. Predsednik Vučić je ob tem izpostavil, da je hitra izvedba transakcije ključna za zagotavljanje nemotene oskrbe z derivati in za preprečitev morebitnih zastojev v rafineriji v Pančevu, ki bi se lahko spet pojavili zaradi omejitev pri dobavi surove nafte.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Združene države Amerike so srbski naftni družbi NIS, ki je v večinski lasti ruskih podjetij, podelile začasno licenco za delovanje. Odločitev, ki jo je v sredo potrdil srbski minister za energijo, podjetju omogoča ponovno vzpostavitev proizvodnje, ki je bila pred tem ovirana zaradi ameriških sankcij proti ruskim subjektom. Licenca velja do 23. januarja, kar podjetju zagotavlja kratek operativni okvir za nemoteno poslovanje kljub širšim omejitvam. Ta poteza Washingtona predstavlja določen odmik od stroge politike sankcioniranja podjetij z ruskim kapitalom. NIS, ki velja za ključni steber srbskega energetskega sektorja, je pod nadzorom Moskve, zaradi česar so bili njegovi procesi dobave in prodaje pod nenehnim pritiskom mednarodne skupnosti. Začasna odobritev bo srbskemu gospodarstvu omogočila kratkoročno stabilizacijo na področju oskrbe z naftnimi derivati, hkrati pa v mednarodnih krogih sproža vprašanja o doslednosti izvajanja sankcij proti Rusiji.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Skupina Opec+, ki jo vodita Savdska Arabija in Rusija, je na nedeljski videokonferenci sprejela odločitev o ohranitvi trenutnih omejitev proizvodnje nafte vsaj do aprila. Osem ključnih članic, med katerimi so poleg vodilnih še Irak, Združeni arabski emirati, Kazahstan, Alžirija, Oman in Kuvajt, je potrdilo, da bodo proizvodne kvote za februar in marec ostale nespremenjene. Odločitev o začasni prekinitvi načrtovanega povečanja črpanja v prvem četrtletju leta 2026 ostaja v veljavi, s čimer si organizacija prizadeva stabilizirati svetovne naftne trge. Srečanje ministrov za energijo v naftnem kartelu s sedežem na Dunaju je bilo osredotočeno na vzdrževanje ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Ta poteza je neposredno nadaljevanje strateških odločitev iz konca leta 2025, ko so se države članice prvič odzvale na nestanovitnost cen. Z ohranitvijo trenutne ravni ponudbe želi Opec+ preprečiti presežke na trgu, ki bi lahko povzročili dodaten padec cen surove nafte v luči negotovih globalnih gospodarskih razmer.

Naftna industrija Srbije (NIS) je sporočila, da jim je ameriško Ministrstvo za finance podaljšalo licenco, kar jim omogoča nadaljnje operativne aktivnosti, vključno s ponovnim zagonom rafinerije v Pančevu in uvozom surove nafte do 23. januarja 2026. Ta licenca omogoča opravljanje transakcij, ki sicer ne bi bile možne zaradi sankcij.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo rafinerija nafte v Pančevu ponovno začela obratovati med 17. in 18. januarjem. Po njegovih besedah pričakujejo prihod prvih 85.000 ton surove nafte najpozneje do 15. januarja, medtem ko naj bi se proizvodnja naftnih derivatov začela okoli 25. ali 26. januarja. Ponovni zagon rafinerije je tesno povezan z dogovorom o usodi podjetja NIS, o čemer je Vučić že poročal v začetku leta. Predsednik je ob tem pozval rusko in madžarsko stran, naj čim prej dosežeta dogovor glede kupoprodajne pogodbe za Naftno industrijo Srbije (NIS). Dogovor med ruskimi lastniki in madžarskimi partnerji je ključen za stabilizacijo poslovanja in zagotavljanje dolgoročne energetske varnosti države. Vučić je poudaril, da je hitra sklenitev pogajanj v interesu srbskega trga, saj bo le tako mogoče zagotoviti nemoteno oskrbo z gorivom v prihodnjih mesecih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto predlagal Denisa Šmihala, trenutnega obrambnega ministra in nekdanjega predsednika vlade, za novega ministra za energijo. Ta poteza je del širše vladne rekonstrukcije, ki jo je Zelenski začel izvajati v začetku leta 2026, da bi optimiziral delovanje državne uprave v času trajajočega konflikta. Šmihalova premestitev na energetski resor sledi petkovi napovedi, da bo obrambno ministrstvo prevzel Mihajlo Fedorov, dosedanji minister za digitalno preobrazbo. Predlog za imenovanje Šmihala na čelo ministrstva za energijo mora zdaj potrditi še ukrajinski parlament (Vrhovna rada). Zelenski je v uradni izjavi poudaril, da so bile o prerazporeditvi opravljene potrebne konzultacije, cilj pa je okrepiti energetski sektor, ki je ključnega pomena za državno varnost. Šmihal velja za izkušenega politika, ki je pred vodenjem obrambnega resorja opravljal funkcijo premierja, kar mu daje širok vpogled v delovanje kritične infrastrukture. Kadrovske menjave v vrhu ukrajinske oblasti odražajo potrebo po novi dinamiki pri vodenju države, ki je že več kot 1400 dni v vojni.

Ruska federacija je na ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike naslovila formalno diplomatsko noto, v kateri zahteva prenehanje zasledovanja tankerja za prevoz nafte. Plovilo, ki je bilo prvotno namenjeno v Venezuelo, se že skoraj dva tedna uspešno izogiba ameriškemu priporu, kar je sprožilo diplomatski spor med Moskvo in Washingtonom. Dva vira, seznanjena z zadevo, sta potrdila, da je bila nota poslana na silvestrovo, kar poudarja nujnost, ki jo ruska stran pripisuje reševanju tega vprašanja. Zasledovanje tankerja je del širših prizadevanj Združenih držav za uveljavljanje sankcij proti Venezueli in omejevanje ruskega sodelovanja pri prevozu energentov iz te južnoameriške države. Kljub ameriškim poskusom, da bi plovilo prevzeli v svojo oskrbo, se je tanker izmaknil nadzoru, kar v mednarodnih vodah povzroča dodatne napetosti. Ruska stran trdi, da je ravnanje ameriških oblasti neupravičeno in v nasprotju z mednarodnimi pomorskimi pravili, medtem ko ameriška administracija vztraja pri izvajanju svoje zunanje politike glede sankcioniranih režimov. Incident še dodatno zaostruje že tako napete odnose med velesilama na področju energetske varnosti in geopolitičnega vpliva v Latinski Ameriki.